Page 168 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 168
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...

logo in življenjski program,«49 povzema Ženski svet besede zdravnice Vil-
me Janiševe-Rašković.

»Odločno je treba zastopati mnenje, da mora zdrava žena preiti vse ne-
prijetnosti, katere ji morda povzroča menstruacija, ker se dajo te neprijetno-
sti zlahka prenašati, a postajajo neznosnejše, če žena osredotoči nanje svo-
jo pozornost. Nepotrebno gibanje ali nepotrebne napore, posebno pa zabave,
naj žena tedaj le opušča, nikakor pa ni treba, da zanemarja svoje vsakda-
nje delo. V tem pravcu se mora deklica vzgajati že takoj v začetku pubertete.
Kakšno delovno moč naj bi pa predstavljala žena, četudi samo gospodinja v
svoji hiši, ako bi se vsakih 28 dni smatrala 4–5 dni nesposobno, ali vsaj de-
loma nesposobno za delo ter bi pri tem brez potrebe žrtvovala 15–18 % svo-
jih dni v dobi spolne zrelosti … Žene, ki po cele dneve delajo, ki se ne ute-
gnejo preveč ukvarjati s premišljevanjem o svojem stanju, neprijetnosti goto-
vo laže prenašajo kakor one žene, katerih življenjski smisel je samo skrb za
lastni fizični blagor in zadovoljstvo.«50

Besede dr. Raškovićeve so bile usmerjene proti tedanji (tudi in pred-
vsem) zdravniški praksi odnosa do žensk; starodavno (zahodnjaško) pre-
pričanje o ženski nenormalnosti, o bolnosti njene narave itd. je dobilo
nov zagon v 19. stoletju (tudi) znotraj medicine. Razvijajoča se in prav
166 tedaj osamosvajajoča se ginekologija je s svojimi spoznanji (in »spozna-
nji«) še utrjevala stereotip o mejnosti, drugačnosti, tujosti ženske narave
(v primerjavi z vzorčno, moško naravo). Posebej ugodno in plodno polje
svojega delovanja so našli ženski zdravniki pri ženskah premožnejših me-
ščanskih slojev; ženske teh slojev so bile razglašene za telesno in duševno
šibke, vsekakor pre-šibke, da bi se lahko brez pre-velikih tveganj podaja-
le v življenje, pre-šibke, da bi si lahko privoščile neupoštevanje zdravni-
kovih napotkov, kako naj živijo pravilno, svojemu spolu primerno. Žen-
sko življenje je na podlagi sodobnih spoznanj o delovanju ženskega telesa
razpadlo na vrsto sledečih si nevarnih obdobij, prehodov – od pubertete,
ki je pomenila konec srečnega, »brezspolnega otroštva«, prek nosečnosti,
poroda in poporodnega, bolj ali manj resničnih nevarnosti polnega ob-
dobja, do klimakterija, ki je pomenil »smrt ženske v ženski«. K takemu
sodobnemu odnosu do (premožnih)51 žensk, predestiniranih za bolezen,

49 P. Hočevar, Ženski svet (1935).
50 N. m.
51 Povsem drugačen je bil seveda odnos do žensk delavskih in kmečkih stanov. »Medtem ko so si zdravniki
izmišljali vedno nove bolezni za premožne ženske, so bili bivalni pogoji v rastočih delavskih četrtih taki, da so
resnično ogrožali življenje revnih žensk. Najemniška stanovanja, ki so imela pogosto le eno stranišče za več du-
cat družin, so bila plodno kotišče za tifus, rumeno mrzlico, tuberkulozo, kolero in davico. Ženske, ki so delale
izven doma, so bile pogosto deset in več ur na dan zaprte v prenatlačenih, zatohlih tovarnah ali v podjetjih, kjer

DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
   163   164   165   166   167   168   169   170   171   172   173