Page 164 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 164
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
sa, velja to še v veliko večji meri za njeno tretje življenjsko razdobje
… Kot nikjer drugje se občuti pri tem vsa biološka tragedija žene …
Torej mora žena za kratek trenutek omame plačati ogromno kupno
ceno s tem, da postavi samo sebe z dušo in telesom v službo za nasta-
jajoče življenje … Vse za plod, za bodočega človeka, za mater pa bo-
lečine in neprijetnost vseh vrst. Toda kakor je vloga žene pri oplodi-
tvi in razvoju ploda težka in odgovornosti polna, vendar ni vstvar-
jajoča, ampak je samo pasivna, kar tragiko še poveča … A tudi po-
rod, ta biološka in fiziološka katastrofa, ne sklene verige vseh ženi-
nih bolečin in težav … /Ženin organizem/ se mora takoj privadi-
ti novemu delu, dojenju … Menda ni treba posebej poudarjati, da
taka precejšnja izguba energije ne ostane brez vpliva na celotni ženin
organizem … Za dolgo časa je sedaj otrok odločilno merilo, s kate-
rim meri mati vse dogodke zunanjega sveta … V moževem živčevju
manjka ta podedovana občutljivost za čare lastnega otroka … Mož
in žena jameta tako rekoč govoriti v dveh jezikih. Tako občuti žena
pri vsakem poizkusu, živeti isto življenje kot moški, le jačje svoje na-
ravno suženjstvo.«
4. Obdobje klimakterija: »Ko stopi žena v to svojo zadnjo življenj-
162 sko dobo, preneha šele njeno spolno suženjstvo … Vsa ženina biolo-
ška tragedija in vsa krutost narave se javlja v tem, da propada že-
nino telo, potem ko so prenehale njene spolne funkcije, vedno bolj
in bolj … A klimakterij ne pomenja samo propadanja telesa, am-
pak tudi propadanje duše, tako da se žena tudi sedaj, ko se je že reši-
la vseh svojih koledarskih obveznosti, ne more več tako uveljaviti kot
moški, ker so ji peruti strte.«38
Drugačen, neenak položaj ženske kot moškega v družbi in družini je
utemeljen že v naravi ženskega organizma, biološki drugačnosti njenega
telesa (od moškega telesa). Vsa obdobja ženskega življenja, z izjemo otro-
štva, ko »ženska še ni ženska«, ampak »brezspolen« otrok, vsa ženska uso-
da je v njenem spolu.39 »Moževa biološka tragedija je v primeri z ženino
38 N. m.
39 Na podobno (vzročno) zvezo spola in usode je med pisanjem svoje, tako popljuvane knjige Spol in usoda
(leta 1939/40), mislila tudi Angela Vode. Kasneje, ob spominih na svoja zaporniška leta, ki so jo doletela
v obdobju najrazličnejših obračunavanj po drugi svetovni vojni, pa je zapisala: »Ko sem bila zaprta v samo-
tni celici, so mimo mojih duhovnih oči bežali ljudje in doživljaji, nekateri dragi in še vedno blizki, drugi dalj-
ni, tuji in zabrisani. Ustavila sem se tudi ob svoji knjigi Spol in usoda, ki mi je prinesla toliko nevšečnosti. Ko
bi še enkrat pisala knjigo o človeški usodi, bi jo naslovila Značaj in usoda.« In morda je s tem mislila tudi na
to, da je še kaj, kar nas ljudi določa bolj kot spol (in usoda), morda značaj, na katerega lahko posameznik
(tudi) vpliva, se v življenju odloča (in ne zgolj prepušča usodi).
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
sa, velja to še v veliko večji meri za njeno tretje življenjsko razdobje
… Kot nikjer drugje se občuti pri tem vsa biološka tragedija žene …
Torej mora žena za kratek trenutek omame plačati ogromno kupno
ceno s tem, da postavi samo sebe z dušo in telesom v službo za nasta-
jajoče življenje … Vse za plod, za bodočega človeka, za mater pa bo-
lečine in neprijetnost vseh vrst. Toda kakor je vloga žene pri oplodi-
tvi in razvoju ploda težka in odgovornosti polna, vendar ni vstvar-
jajoča, ampak je samo pasivna, kar tragiko še poveča … A tudi po-
rod, ta biološka in fiziološka katastrofa, ne sklene verige vseh ženi-
nih bolečin in težav … /Ženin organizem/ se mora takoj privadi-
ti novemu delu, dojenju … Menda ni treba posebej poudarjati, da
taka precejšnja izguba energije ne ostane brez vpliva na celotni ženin
organizem … Za dolgo časa je sedaj otrok odločilno merilo, s kate-
rim meri mati vse dogodke zunanjega sveta … V moževem živčevju
manjka ta podedovana občutljivost za čare lastnega otroka … Mož
in žena jameta tako rekoč govoriti v dveh jezikih. Tako občuti žena
pri vsakem poizkusu, živeti isto življenje kot moški, le jačje svoje na-
ravno suženjstvo.«
4. Obdobje klimakterija: »Ko stopi žena v to svojo zadnjo življenj-
162 sko dobo, preneha šele njeno spolno suženjstvo … Vsa ženina biolo-
ška tragedija in vsa krutost narave se javlja v tem, da propada že-
nino telo, potem ko so prenehale njene spolne funkcije, vedno bolj
in bolj … A klimakterij ne pomenja samo propadanja telesa, am-
pak tudi propadanje duše, tako da se žena tudi sedaj, ko se je že reši-
la vseh svojih koledarskih obveznosti, ne more več tako uveljaviti kot
moški, ker so ji peruti strte.«38
Drugačen, neenak položaj ženske kot moškega v družbi in družini je
utemeljen že v naravi ženskega organizma, biološki drugačnosti njenega
telesa (od moškega telesa). Vsa obdobja ženskega življenja, z izjemo otro-
štva, ko »ženska še ni ženska«, ampak »brezspolen« otrok, vsa ženska uso-
da je v njenem spolu.39 »Moževa biološka tragedija je v primeri z ženino
38 N. m.
39 Na podobno (vzročno) zvezo spola in usode je med pisanjem svoje, tako popljuvane knjige Spol in usoda
(leta 1939/40), mislila tudi Angela Vode. Kasneje, ob spominih na svoja zaporniška leta, ki so jo doletela
v obdobju najrazličnejših obračunavanj po drugi svetovni vojni, pa je zapisala: »Ko sem bila zaprta v samo-
tni celici, so mimo mojih duhovnih oči bežali ljudje in doživljaji, nekateri dragi in še vedno blizki, drugi dalj-
ni, tuji in zabrisani. Ustavila sem se tudi ob svoji knjigi Spol in usoda, ki mi je prinesla toliko nevšečnosti. Ko
bi še enkrat pisala knjigo o človeški usodi, bi jo naslovila Značaj in usoda.« In morda je s tem mislila tudi na
to, da je še kaj, kar nas ljudi določa bolj kot spol (in usoda), morda značaj, na katerega lahko posameznik
(tudi) vpliva, se v življenju odloča (in ne zgolj prepušča usodi).
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
