Page 163 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 163
Žensko telo 161
turi »narave« njenega spola; moško telo izraža skladnost z moško »natu-
ro«, ženska pa je vklenjena v »biološko tragedijo«36 lastnega spola.
»Obstaja pa zares ogromna razlika med moškim in žensko, in sicer v bi-
ološkem pogledu, ker je narava razdelila biološke težave uprav krivično med
moškim in žensko … Vsa biološka bremena, vse spolne funkcije je mati na-
rava prav po mačehovsko razdelila med možem in ženo. Ravno pri člove-
ku je dosegla različnost med obema spoloma svoj višek, razlike med obema
spoloma se raztezajo na celotni organizem, kajti možev organizem je bistve-
no drugačen kot pa ženin … Vsa tragedija žene pa obstaja ravno v tem, da
je /.../ v primerjavi z možem preobložena z biološkimi dolžnostmi, katere ji
nalaga njen spol, tako da je vse njeno življenje od rojstva pa do smrti polno
notranjih in zunanjih nesoglasij.«37
Življenje ženske pod diktatom njene »biologije« ali »narave« razpade
na štiri, med seboj ostro ločena obdobja.
1. Prvo, najmanj problematično obdobje, je otroštvo, »segajoče od
rojstva pa do pričetka menstruacije /.../, je za ženo najsrečnejše, kajti
v tej dobi še ne obstaja za njo biološka tragedija, v tej dobi še ni po-
sebne razlike med obema spoloma … V splošnem sta oba spola v tej
dobi še biološko enakopravna, deklici poteka življenje prav tako har-
monično kot dečku.«
2. Drugo obdobje je obdobje prehoda, puberteta: »Konec te srečne
dobe pomeni za deklico začetek menstruacije … S tem se začne za
ženo nova doba, v kateri je že v primeri s svojim moškim tovarišem
veliko na slabšem … Menstruacija vpliva na celotni organizem žene
in pretrese vse organe, med menstruacijo pade temperatura, krvni
obtok in dihanje se vrši počasneje, duševno poglabljanje je ženi otež-
kočeno, vsa delovna zmožnost se zmanjša.«
3. Tretje obdobje ženinega življenja označuje naslednji prehod –
zanositev in nosečnost ter materinstvo: »Če pomeni že njeno dru-
go življenjsko razdobje za ženo večen boj proti nemoči lastnega tele-
36 Celo borke za žensko enakopravnost so v tem času razglašale »krivičnost narave« do žensk, kot »naravno«
danost, ki se ji tudi z družbenimi reformami in uvedbo enakopravnosti ne moremo izogniti. »Gre samo za
to, da se vstvarijo take družbene oblike, v katerih bi žena svojo biološko tragedijo kar najmanj občutila,« je za-
pisala Milica Stupan, Ženski svet (1929).
37 N. d., 213–214. Stupanova je oprla svoj članek na knjigo ruskega profesorja A. V. Nemilova Biološka tra-
gedija žene, ki je izšla v nemškem prevodu leta 1925 v Berlinu. »Pisatelj je skušal v tem delu obrniti pozor-
nost svojih čitateljev in čitateljic na vse posamezne pojave, iz katerih se sestavlja biološka tragedija žene in katere
pravzaprav vsi pozanmo, a jih ravnodušno preziramo. Pisatelj pravzaprav nima namena povedati kaj novega,
ampak hoče samo osvetliti vso biološko kalvarijo žene in tako poklicati moškim čitateljem v spomin, koliko obzi-
ra bi pravzaprav zaslužila žena, nositeljica tolikih bioloških krivic,« je zapisala Stupanova.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
turi »narave« njenega spola; moško telo izraža skladnost z moško »natu-
ro«, ženska pa je vklenjena v »biološko tragedijo«36 lastnega spola.
»Obstaja pa zares ogromna razlika med moškim in žensko, in sicer v bi-
ološkem pogledu, ker je narava razdelila biološke težave uprav krivično med
moškim in žensko … Vsa biološka bremena, vse spolne funkcije je mati na-
rava prav po mačehovsko razdelila med možem in ženo. Ravno pri člove-
ku je dosegla različnost med obema spoloma svoj višek, razlike med obema
spoloma se raztezajo na celotni organizem, kajti možev organizem je bistve-
no drugačen kot pa ženin … Vsa tragedija žene pa obstaja ravno v tem, da
je /.../ v primerjavi z možem preobložena z biološkimi dolžnostmi, katere ji
nalaga njen spol, tako da je vse njeno življenje od rojstva pa do smrti polno
notranjih in zunanjih nesoglasij.«37
Življenje ženske pod diktatom njene »biologije« ali »narave« razpade
na štiri, med seboj ostro ločena obdobja.
1. Prvo, najmanj problematično obdobje, je otroštvo, »segajoče od
rojstva pa do pričetka menstruacije /.../, je za ženo najsrečnejše, kajti
v tej dobi še ne obstaja za njo biološka tragedija, v tej dobi še ni po-
sebne razlike med obema spoloma … V splošnem sta oba spola v tej
dobi še biološko enakopravna, deklici poteka življenje prav tako har-
monično kot dečku.«
2. Drugo obdobje je obdobje prehoda, puberteta: »Konec te srečne
dobe pomeni za deklico začetek menstruacije … S tem se začne za
ženo nova doba, v kateri je že v primeri s svojim moškim tovarišem
veliko na slabšem … Menstruacija vpliva na celotni organizem žene
in pretrese vse organe, med menstruacijo pade temperatura, krvni
obtok in dihanje se vrši počasneje, duševno poglabljanje je ženi otež-
kočeno, vsa delovna zmožnost se zmanjša.«
3. Tretje obdobje ženinega življenja označuje naslednji prehod –
zanositev in nosečnost ter materinstvo: »Če pomeni že njeno dru-
go življenjsko razdobje za ženo večen boj proti nemoči lastnega tele-
36 Celo borke za žensko enakopravnost so v tem času razglašale »krivičnost narave« do žensk, kot »naravno«
danost, ki se ji tudi z družbenimi reformami in uvedbo enakopravnosti ne moremo izogniti. »Gre samo za
to, da se vstvarijo take družbene oblike, v katerih bi žena svojo biološko tragedijo kar najmanj občutila,« je za-
pisala Milica Stupan, Ženski svet (1929).
37 N. d., 213–214. Stupanova je oprla svoj članek na knjigo ruskega profesorja A. V. Nemilova Biološka tra-
gedija žene, ki je izšla v nemškem prevodu leta 1925 v Berlinu. »Pisatelj je skušal v tem delu obrniti pozor-
nost svojih čitateljev in čitateljic na vse posamezne pojave, iz katerih se sestavlja biološka tragedija žene in katere
pravzaprav vsi pozanmo, a jih ravnodušno preziramo. Pisatelj pravzaprav nima namena povedati kaj novega,
ampak hoče samo osvetliti vso biološko kalvarijo žene in tako poklicati moškim čitateljem v spomin, koliko obzi-
ra bi pravzaprav zaslužila žena, nositeljica tolikih bioloških krivic,« je zapisala Stupanova.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
