Page 162 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 162
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
samcem …Toda spoznanja, pridobljena z opazovanjem vedenja primatov,
se dajo le redko z gotovostjo prenašati na vedenje ljudi, predvsem zato, ker
se ljudje prav glede spolnega in socialnega življenja bistveno razlikujejo od
primatov.«34
V 20. stoletju, v obdobju med obema velikima vojnama, so se kar
množila besedila, tista povsem strokovne, pa tudi povsem laične narave,
ki so razlagala, pojasnjevala, predalčkala posebnosti ženske narave in is-
kala njeno bistvo.35 Vsem tovrstnim »raziskovanjem« razlik je bilo sku-
pno, da so izhajala iz predpostavke, da razlike med moškim in žensko
presegajo naravno različnost dveh spolov (povezano z njunima različni-
ma vlogama pri spolni reprodukciji), da vlada med spoloma večni, »tra-
gični« nesporazum, plod »naravne« razlike. Druga predpostavka, na ka-
teri so grajena tovrstna razmišljanja, se nanaša na neenakopravno razmer-
je med primerjanima, moškim in žensko; moški je vzor, idealni model,
kateremu se lahko ženska zgolj bolj ali manj približa. Od tod tudi izvi-
ra večina »tragike«, domnevno »po naravi« nemogočega, onemogočene-
ga srečnega, harmoničnega, dopolnjujočega se razmerja med moškim in
žensko. Razmišljanja, ki so črpala kar največ svojega poleta iz sodobnih
spoznanj in hipotez (predvsem) psihoanalize (pa tudi iz drugih disciplin,
160 na primer ginekologije, psihologije itd), razkrivajo vztrajanje patriarhal-
ne mentalitete tudi v 20. stoletje. Nevidnost temeljne neenakosti moških
in žensk kot ene od prvotnih in glavnih značilnosti evropske zgodovi-
ne omogoča vsakokratno reproduciranje tovrstnih primerjav, v katerih je
moški vzet za model, ženska pa se lahko povzpne zgolj na stopnjo niko-
li zadostnega približka.
Razlika med moškim in žensko je zapisana v »naravo« obeh spolov; v
tej primerjavi se izkaže ženska kot bistveno bolj zapleten, nepredvidljiv,
neobvladljiv, celo fluiden organizem, kot bistveno bolj podvržena dikta-
34 N. d., 8.
35 Leta 1926 je Ženski svet, 60, prinašal glavne ugotovitve holandskega učenjaka Heymansa glede vpraša-
nja Ali ima ženska enake duševne zmožnosti kakor moški. Heymans je celo izvedel posebno anketo »med
zdravniki in vzgojeslovci«, s katero je ugotovil naslednje: »Žena daleč zaostaja za možem v vztrajnosti … Pre-
težna večina današnjega ženstva je živčno bolna; med 100 ženskami je 70 bolnih, a moških le 40 %. Ženske se
mnogo bolj vdajajo opojnim sredstvom, zlasti morfiju in kokainu. Žena se ne more izkazati z velikimi znanstve-
nimi pridobitvami, vsi izumi in iznajdbe so plod moškega duha. Na polju računstva in modroslovja so ženske
silno na slabem …« Uredništvo Ženskega sveta pa je dodalo: »Po Heymansovem mnenju, utemeljenem z boga-
to statistiko, žena nikakor nima tolike vrednosti kot moški. Pozabil pa je povedati, da tudi moški ni enakovre-
den ženski, kajti materinstvo je veliko težja in odgovornejša naloga nego očetovstvo … Nedvomno pa prekaša
žena moža tudi v ljubezni, stanovitnejša je, globlje ljubi, mnogo več daje, nego prejema,« pač skladno s tem, da
so ženske svoj obstoj najlaže opravičevale prav z materinstvom in da so si od vseh razpoložljivih vrlin lahko
pripenjale zgolj tisto o zmožnosti globoke, neizmerne ljubezni (ki gre skupaj z neizmerno žrtvijo).
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
samcem …Toda spoznanja, pridobljena z opazovanjem vedenja primatov,
se dajo le redko z gotovostjo prenašati na vedenje ljudi, predvsem zato, ker
se ljudje prav glede spolnega in socialnega življenja bistveno razlikujejo od
primatov.«34
V 20. stoletju, v obdobju med obema velikima vojnama, so se kar
množila besedila, tista povsem strokovne, pa tudi povsem laične narave,
ki so razlagala, pojasnjevala, predalčkala posebnosti ženske narave in is-
kala njeno bistvo.35 Vsem tovrstnim »raziskovanjem« razlik je bilo sku-
pno, da so izhajala iz predpostavke, da razlike med moškim in žensko
presegajo naravno različnost dveh spolov (povezano z njunima različni-
ma vlogama pri spolni reprodukciji), da vlada med spoloma večni, »tra-
gični« nesporazum, plod »naravne« razlike. Druga predpostavka, na ka-
teri so grajena tovrstna razmišljanja, se nanaša na neenakopravno razmer-
je med primerjanima, moškim in žensko; moški je vzor, idealni model,
kateremu se lahko ženska zgolj bolj ali manj približa. Od tod tudi izvi-
ra večina »tragike«, domnevno »po naravi« nemogočega, onemogočene-
ga srečnega, harmoničnega, dopolnjujočega se razmerja med moškim in
žensko. Razmišljanja, ki so črpala kar največ svojega poleta iz sodobnih
spoznanj in hipotez (predvsem) psihoanalize (pa tudi iz drugih disciplin,
160 na primer ginekologije, psihologije itd), razkrivajo vztrajanje patriarhal-
ne mentalitete tudi v 20. stoletje. Nevidnost temeljne neenakosti moških
in žensk kot ene od prvotnih in glavnih značilnosti evropske zgodovi-
ne omogoča vsakokratno reproduciranje tovrstnih primerjav, v katerih je
moški vzet za model, ženska pa se lahko povzpne zgolj na stopnjo niko-
li zadostnega približka.
Razlika med moškim in žensko je zapisana v »naravo« obeh spolov; v
tej primerjavi se izkaže ženska kot bistveno bolj zapleten, nepredvidljiv,
neobvladljiv, celo fluiden organizem, kot bistveno bolj podvržena dikta-
34 N. d., 8.
35 Leta 1926 je Ženski svet, 60, prinašal glavne ugotovitve holandskega učenjaka Heymansa glede vpraša-
nja Ali ima ženska enake duševne zmožnosti kakor moški. Heymans je celo izvedel posebno anketo »med
zdravniki in vzgojeslovci«, s katero je ugotovil naslednje: »Žena daleč zaostaja za možem v vztrajnosti … Pre-
težna večina današnjega ženstva je živčno bolna; med 100 ženskami je 70 bolnih, a moških le 40 %. Ženske se
mnogo bolj vdajajo opojnim sredstvom, zlasti morfiju in kokainu. Žena se ne more izkazati z velikimi znanstve-
nimi pridobitvami, vsi izumi in iznajdbe so plod moškega duha. Na polju računstva in modroslovja so ženske
silno na slabem …« Uredništvo Ženskega sveta pa je dodalo: »Po Heymansovem mnenju, utemeljenem z boga-
to statistiko, žena nikakor nima tolike vrednosti kot moški. Pozabil pa je povedati, da tudi moški ni enakovre-
den ženski, kajti materinstvo je veliko težja in odgovornejša naloga nego očetovstvo … Nedvomno pa prekaša
žena moža tudi v ljubezni, stanovitnejša je, globlje ljubi, mnogo več daje, nego prejema,« pač skladno s tem, da
so ženske svoj obstoj najlaže opravičevale prav z materinstvom in da so si od vseh razpoložljivih vrlin lahko
pripenjale zgolj tisto o zmožnosti globoke, neizmerne ljubezni (ki gre skupaj z neizmerno žrtvijo).
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
