Page 13 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 13
Uvod 11
nejših dnevno ponavljajočih se opravil znotraj doma, ki so namenjena
(zgolj) zagotavljanju in vzdrževanju razmer za nemoteno obnavljanje de-
lovnih sposobnosti članov gospodinjstva, pred prodorom industrializaci-
je (tudi pri nas) ni bilo in da so predstavljale dejavnosti, povezane z vzdr-
ževanjem ugodja in telesnega blagostanja družinskih članov, na primer
pranje, likanje, kuhanje itd., manjši in predvsem integralni del siceršnjih
pridobitnih družinskih opravil. Razmere v gospodinjstvu znotraj tradici-
onalnega družinskega pridobitnega »podjetja«, v katerem so bile tako de-
litve delovnih nalog kot pristojnosti bistveno drugače, celo fluidno raz-
porejene, so neprimerljive s sodobnim pojmom gospodinjstva, katerega
bistvo je prav v njegovi nepridobitnosti, naravnanosti v potrošnjo. Ka-
kšen je bil odnos žensk do dejavnosti, ki so jo sedaj pripisali zgolj njim?
In kako je družba opravičevala ujetost žensk v svet naraščajočih gospo-
dinjskih obveznosti?
So se ženske v obravnavanem obdobju sploh upirale družbeno pred-
pisanim ženskim vlogam ali so jih sprejemale kot samoumevne? Ne na-
zadnje je bil to le čas ženskega gibanja za dosego večjega družbenega pri-
znanja, za dosego enakopravnosti žensk na vseh področjih javnega življe-
nja. Kako, v čem so se samopodobe deklet, rojenih že znotraj obravna-
vanega časa, razlikovale od podob njihovih mater, babic? Razlike v na-
činu življenja »stare« in »mlade« generacije se lahko v polnosti uveljavijo
le tedaj, ko družba ne temelji več na tradicionalnih vrednotah in načinih
ohranjanja teh, ko se odprejo možnosti vertikalne in profesionalne mo-
bilnosti in s tem izstopa posameznika iz družinske in spolne »usode«. Ta-
krat se (lahko) rodi »medgeneracijski konflikt«, nesporazum dveh po vre-
dnotah in (predvsem) pričakovanjih različnih generacij. Predpostavljali
smo, da se je t. i. »medgeneracijski konflikt« mogel in moral pojaviti tudi
pri nas prav v teh desetletjih, predvsem zaradi intenzivnejšega vključeva-
nja deklet v izobraževalne sisteme in v delovne procese izven doma. Iz-
mik vzgojnim normam in vrednotam zgolj staršev, predvsem mater, od-
piranje vrat novim pogledom, zraslih (tudi) iz novih znanstvenih spo-
znanj o človekovi duševnosti, o potrebah, o njihovih zadovoljitvah itd.,
oblikovanje novih (poleg do tedaj edino cerkvenih oz. verskih) centrov
avtoritete je ustavilo preprost prenos tradicionalnih vrednot. Pa vendar je
bilo vprašanje, koliko so te spremembe resnično (lahko) vplivale na pri-
mer na odnose med zakoncema. Sedanja izkušnja relativne togosti spol-
no utemeljene (ne-)delitve dela med domačimi stenami kaže namreč na
to, da do tovrstnih premikov ni prišlo. Zanimalo nas je, zakaj ne.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
nejših dnevno ponavljajočih se opravil znotraj doma, ki so namenjena
(zgolj) zagotavljanju in vzdrževanju razmer za nemoteno obnavljanje de-
lovnih sposobnosti članov gospodinjstva, pred prodorom industrializaci-
je (tudi pri nas) ni bilo in da so predstavljale dejavnosti, povezane z vzdr-
ževanjem ugodja in telesnega blagostanja družinskih članov, na primer
pranje, likanje, kuhanje itd., manjši in predvsem integralni del siceršnjih
pridobitnih družinskih opravil. Razmere v gospodinjstvu znotraj tradici-
onalnega družinskega pridobitnega »podjetja«, v katerem so bile tako de-
litve delovnih nalog kot pristojnosti bistveno drugače, celo fluidno raz-
porejene, so neprimerljive s sodobnim pojmom gospodinjstva, katerega
bistvo je prav v njegovi nepridobitnosti, naravnanosti v potrošnjo. Ka-
kšen je bil odnos žensk do dejavnosti, ki so jo sedaj pripisali zgolj njim?
In kako je družba opravičevala ujetost žensk v svet naraščajočih gospo-
dinjskih obveznosti?
So se ženske v obravnavanem obdobju sploh upirale družbeno pred-
pisanim ženskim vlogam ali so jih sprejemale kot samoumevne? Ne na-
zadnje je bil to le čas ženskega gibanja za dosego večjega družbenega pri-
znanja, za dosego enakopravnosti žensk na vseh področjih javnega življe-
nja. Kako, v čem so se samopodobe deklet, rojenih že znotraj obravna-
vanega časa, razlikovale od podob njihovih mater, babic? Razlike v na-
činu življenja »stare« in »mlade« generacije se lahko v polnosti uveljavijo
le tedaj, ko družba ne temelji več na tradicionalnih vrednotah in načinih
ohranjanja teh, ko se odprejo možnosti vertikalne in profesionalne mo-
bilnosti in s tem izstopa posameznika iz družinske in spolne »usode«. Ta-
krat se (lahko) rodi »medgeneracijski konflikt«, nesporazum dveh po vre-
dnotah in (predvsem) pričakovanjih različnih generacij. Predpostavljali
smo, da se je t. i. »medgeneracijski konflikt« mogel in moral pojaviti tudi
pri nas prav v teh desetletjih, predvsem zaradi intenzivnejšega vključeva-
nja deklet v izobraževalne sisteme in v delovne procese izven doma. Iz-
mik vzgojnim normam in vrednotam zgolj staršev, predvsem mater, od-
piranje vrat novim pogledom, zraslih (tudi) iz novih znanstvenih spo-
znanj o človekovi duševnosti, o potrebah, o njihovih zadovoljitvah itd.,
oblikovanje novih (poleg do tedaj edino cerkvenih oz. verskih) centrov
avtoritete je ustavilo preprost prenos tradicionalnih vrednot. Pa vendar je
bilo vprašanje, koliko so te spremembe resnično (lahko) vplivale na pri-
mer na odnose med zakoncema. Sedanja izkušnja relativne togosti spol-
no utemeljene (ne-)delitve dela med domačimi stenami kaže namreč na
to, da do tovrstnih premikov ni prišlo. Zanimalo nas je, zakaj ne.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
