Page 18 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 18
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
skih delavk, aktivistk, umetnic, od Marice Nadlišek-Bartol, Minke Go-
vekar, prek Lojzke Štebij, Ivanke Klemenčič, Zofke Kveder, Karle Bulo-
vec in mnogih drugih. V različnih besedilih so se spominjale pomemb-
nih obletnic iz lastnega delovanja (na primer obletnice Slovenke), v njih
(že) vrednotile tedanje dogajanje in ga vpenjale v svoj sodobni čas. Prav
ta občutek in skrb za lastno zapisano zgodovino dela Ženski svet še danes
tako izjemen med ženskimi revijami.
Ženski svet je bil urejen že povsem sodobno; zgledov je bilo neprimer-
no več kot četrt stoletja prej. Revija je že na začetku poznala posebne te-
matske sklope, redne rubrike, namenjene različnim skupinam žensk: ma-
teram, gospodinjam, vzgojiteljicam, pa tudi izobraženkam, javnim de-
lavkam. Zelo zgodaj je uvedla svetovalno rubriko, ki pa je »delovala« po
potrebi bralk. Tematske številke, ki so jih ponavadi zasnovale ob koncu
vsakega leta, v decembrskih številkah, so se dotikale tistega najintimnej-
šega: matere, novi možje, očetje, nove ženske. Nove zahteve so dirigirale
širjenje revije s posebno modno prilogo, z modnimi kroji in nasveti. In,
seveda, po Ženskem svetu so se sprehajale idealizirane podobe žensk v re-
klamnih sporočilih.
Niso nam samo ženske revije ponujale gradiva za analizo spreminja-
16 jočih se podob ženske-matere-gospodinje, čeprav smo prav ženski bese-
di odredili prvo mesto, v raziskavi smo upoštevali tudi besedila sloven-
skih časopisov: Slovenca, Slovenskega naroda, Jutra. Za dodatna pojasni-
la pa smo »povprašali« specializirane, strokovne, predvsem medicinske in
pravniške revije.
Je mogoče iskati izvor mnogih sterotipov o tem, kaj je pravo žen-
sko poslanstvo, kaj so prave ženske naloge, kaj so prava ženska opravila,
za kaj je Bog žensko (sploh) ustvaril, v ne tako oddaljeni preteklosti, ali
pa izvirajo stereotipne podobe žensk, ustvarjenih za rojevanje, vzgajanje
otrok in lajšanje življenja možem, res od nekdaj, so res tako brezčasne,
tako izven dosega sprememb časa, kot nam skušajo (znova) dopovedati
nekateri? Je upor zoper stereotipne ženske vloge res upor zoper naravo ali
zgolj revolt zoper nepravičnosti in nedoslednosti družbe, ki je v svojem
razvoju dosegla in v lastne temelje zapisala nekatere civilizacijske norme?
Ena od njih je tudi tista, da smo si vsi ljudje enaki, ne glede na spol, raso,
versko, politično ali še kako drugo pripadnost.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
skih delavk, aktivistk, umetnic, od Marice Nadlišek-Bartol, Minke Go-
vekar, prek Lojzke Štebij, Ivanke Klemenčič, Zofke Kveder, Karle Bulo-
vec in mnogih drugih. V različnih besedilih so se spominjale pomemb-
nih obletnic iz lastnega delovanja (na primer obletnice Slovenke), v njih
(že) vrednotile tedanje dogajanje in ga vpenjale v svoj sodobni čas. Prav
ta občutek in skrb za lastno zapisano zgodovino dela Ženski svet še danes
tako izjemen med ženskimi revijami.
Ženski svet je bil urejen že povsem sodobno; zgledov je bilo neprimer-
no več kot četrt stoletja prej. Revija je že na začetku poznala posebne te-
matske sklope, redne rubrike, namenjene različnim skupinam žensk: ma-
teram, gospodinjam, vzgojiteljicam, pa tudi izobraženkam, javnim de-
lavkam. Zelo zgodaj je uvedla svetovalno rubriko, ki pa je »delovala« po
potrebi bralk. Tematske številke, ki so jih ponavadi zasnovale ob koncu
vsakega leta, v decembrskih številkah, so se dotikale tistega najintimnej-
šega: matere, novi možje, očetje, nove ženske. Nove zahteve so dirigirale
širjenje revije s posebno modno prilogo, z modnimi kroji in nasveti. In,
seveda, po Ženskem svetu so se sprehajale idealizirane podobe žensk v re-
klamnih sporočilih.
Niso nam samo ženske revije ponujale gradiva za analizo spreminja-
16 jočih se podob ženske-matere-gospodinje, čeprav smo prav ženski bese-
di odredili prvo mesto, v raziskavi smo upoštevali tudi besedila sloven-
skih časopisov: Slovenca, Slovenskega naroda, Jutra. Za dodatna pojasni-
la pa smo »povprašali« specializirane, strokovne, predvsem medicinske in
pravniške revije.
Je mogoče iskati izvor mnogih sterotipov o tem, kaj je pravo žen-
sko poslanstvo, kaj so prave ženske naloge, kaj so prava ženska opravila,
za kaj je Bog žensko (sploh) ustvaril, v ne tako oddaljeni preteklosti, ali
pa izvirajo stereotipne podobe žensk, ustvarjenih za rojevanje, vzgajanje
otrok in lajšanje življenja možem, res od nekdaj, so res tako brezčasne,
tako izven dosega sprememb časa, kot nam skušajo (znova) dopovedati
nekateri? Je upor zoper stereotipne ženske vloge res upor zoper naravo ali
zgolj revolt zoper nepravičnosti in nedoslednosti družbe, ki je v svojem
razvoju dosegla in v lastne temelje zapisala nekatere civilizacijske norme?
Ena od njih je tudi tista, da smo si vsi ljudje enaki, ne glede na spol, raso,
versko, politično ali še kako drugo pripadnost.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
