Page 17 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 17
Uvod 15
čeg in Vas s kovčegom vred vrže v – omaro.«12 In bodoči škof na koncu na-
vrže še naslednje besede: »Tedaj, Marička, poboljšajte se, bodite krotki ka-
ker ovčica, in morda Vas še kdo pobere. Mi Vam privoščimo to srečo. Pa le
urno; res sicer, da veli pregovor: bolje kasno, kakor nikdar, toda ‚provecta ae-
tas‘ je za ženske osodepolna, ker za ‚staro škatlo‘ nihče ne porajta, ali pa ji vsi-
lijo kakega zakajenega vdovca. Bog Vas varuj te nesreče!«
Marico Nadlišek, ki je morala pri svojem delu »pogoltniti marsikatero
grenko, kar je razumljivo, če se pomisli, kako so se takrat izpodtikali ob vsa-
ki stvari, posebej še ob ženskem gibanju v Slovencih,«13 je leta 1900 za krmi-
lom zamenjala mlajša, socialdemokraciji naklonjena Ivanka Anžič-Kle-
menčič. Sprememba je reviji dobro dela in kot pravi Hočevar, se je »pod
novim uredništvom razvila v pravo feministično revijo«.14 Nova urednica,
ki »se je duhovno razvijala v drugačnih okoliščinah kot Bartolova,« je zara-
di svojih »socialno-feminističnih« nazorov še pogosteje zadevala ob pred-
sodke. Leta 1902 revija preneha izhajati. »Po šestih letih je Slovenka pre-
nehala; uničilo je ni samo ženstvo, ki je bilo takrat feministično še malo za-
vedno, marveč tudi politika naših strank, ki imajo napredek žene samo v
programu,«15 je zapisala štirideset let kasneje Hočevarjeva.
Po Slovenki smo imeli pri nas še nekaj ženskih revij, na primer leta
1905 je začela Minka Govekar izdajati svojo Slovensko gospodinjo, ki se je
obdržala do prve svetovne vojne; tik pred vojno, leta 1912, pa je v Ljublja-
ni izšla prva številka revije Slovenska žena Rudolfa Šege. Če je bila prva
namenjena gospodinjam, materam, vzgojiteljicam, je bila druga, ki je do-
živela (zaradi premajhnega števila naročnic) vsega le pet številk, mnogo
bolj politično in profeministično usmerjena.
Po prvi svetovni vojni je nastalo nekajletno zatišje, dokler ni 15. ja-
nuarja leta 1923 izšla prva številka nove revije Ženski svet. Prva uredni-
ca je postala Pavla Hočevar, prav tako po poklicu učiteljica. Za razliko
od predhodnice Slovenke se je lahko Ženski svet že kmalu pohvalil s kar
4000 naročnicami. Posebnost Ženskega sveta je bil tudi občutek za lastno,
žensko zgodovino in prepričanje, da jo ženske potrebujejo; tako so uvedle
posebno rubriko Obrazi in duše, v kateri so predstavljale pomembne so-
dobnice v svetu in (kar je še pomembneje) bralstvu so predstavljale dru-
ga drugo. Tako se pred nami zvrsti galerija pomembnih slovenskih žen-
12 A. Mahnič, Listek. Slovenska in hrvatska Marica. Žensko blebetanje za kratek čas, Rimski katolik
(1893), 245–249.
13 M. Bartol, Ženski svet (1923), 114.
14 P. Hočevar, Ženski svet (1937), 296.
15 N. d., 297.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
čeg in Vas s kovčegom vred vrže v – omaro.«12 In bodoči škof na koncu na-
vrže še naslednje besede: »Tedaj, Marička, poboljšajte se, bodite krotki ka-
ker ovčica, in morda Vas še kdo pobere. Mi Vam privoščimo to srečo. Pa le
urno; res sicer, da veli pregovor: bolje kasno, kakor nikdar, toda ‚provecta ae-
tas‘ je za ženske osodepolna, ker za ‚staro škatlo‘ nihče ne porajta, ali pa ji vsi-
lijo kakega zakajenega vdovca. Bog Vas varuj te nesreče!«
Marico Nadlišek, ki je morala pri svojem delu »pogoltniti marsikatero
grenko, kar je razumljivo, če se pomisli, kako so se takrat izpodtikali ob vsa-
ki stvari, posebej še ob ženskem gibanju v Slovencih,«13 je leta 1900 za krmi-
lom zamenjala mlajša, socialdemokraciji naklonjena Ivanka Anžič-Kle-
menčič. Sprememba je reviji dobro dela in kot pravi Hočevar, se je »pod
novim uredništvom razvila v pravo feministično revijo«.14 Nova urednica,
ki »se je duhovno razvijala v drugačnih okoliščinah kot Bartolova,« je zara-
di svojih »socialno-feminističnih« nazorov še pogosteje zadevala ob pred-
sodke. Leta 1902 revija preneha izhajati. »Po šestih letih je Slovenka pre-
nehala; uničilo je ni samo ženstvo, ki je bilo takrat feministično še malo za-
vedno, marveč tudi politika naših strank, ki imajo napredek žene samo v
programu,«15 je zapisala štirideset let kasneje Hočevarjeva.
Po Slovenki smo imeli pri nas še nekaj ženskih revij, na primer leta
1905 je začela Minka Govekar izdajati svojo Slovensko gospodinjo, ki se je
obdržala do prve svetovne vojne; tik pred vojno, leta 1912, pa je v Ljublja-
ni izšla prva številka revije Slovenska žena Rudolfa Šege. Če je bila prva
namenjena gospodinjam, materam, vzgojiteljicam, je bila druga, ki je do-
živela (zaradi premajhnega števila naročnic) vsega le pet številk, mnogo
bolj politično in profeministično usmerjena.
Po prvi svetovni vojni je nastalo nekajletno zatišje, dokler ni 15. ja-
nuarja leta 1923 izšla prva številka nove revije Ženski svet. Prva uredni-
ca je postala Pavla Hočevar, prav tako po poklicu učiteljica. Za razliko
od predhodnice Slovenke se je lahko Ženski svet že kmalu pohvalil s kar
4000 naročnicami. Posebnost Ženskega sveta je bil tudi občutek za lastno,
žensko zgodovino in prepričanje, da jo ženske potrebujejo; tako so uvedle
posebno rubriko Obrazi in duše, v kateri so predstavljale pomembne so-
dobnice v svetu in (kar je še pomembneje) bralstvu so predstavljale dru-
ga drugo. Tako se pred nami zvrsti galerija pomembnih slovenskih žen-
12 A. Mahnič, Listek. Slovenska in hrvatska Marica. Žensko blebetanje za kratek čas, Rimski katolik
(1893), 245–249.
13 M. Bartol, Ženski svet (1923), 114.
14 P. Hočevar, Ženski svet (1937), 296.
15 N. d., 297.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
