Page 10 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 10
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
za področje zasebnega, družinskega življenja žensk še nimamo, in 2. dej-
stvo, da je publicističnih besedil, virov prav na našo izbrano temo in v iz-
branem zgodovinskem obdobju relativno največ.2 Svoje raziskovanje smo
oprli na tedanje časopisje, strokovne revije in predvsem ženske revije. Z
analizo in primerjavo besedil bomo skušali dognati glavne poudarke in
se s pomočjo interpretacije dokopati do razumevanja (vsaj) najbolj pou-
darjenih in izpostavljenih tem. Seveda si ne delamo utvar, da bomo lahko
začrtali enoznačno podobo tedanje ženske, njenega čustvovanja in samo-
razumevanja; v zgodovini ženska zgodba ne obstaja, ženske se med seboj
razlikujejo tako kot moški in se med seboj prav tako strastno razhajajo
v prepričanjih, stališčih, predsodkih, osebnih izkušnjah kot njihovi mo-
ški sotrudniki. Pripadnost ženskemu spolu ima dva ravni, ki se med se-
boj prej razhajata kot zbližujeta; pripadnost biološkemu spolu (sex) defi-
nira žensko kot tisto, ki je sposobna otroka donositi in roditi, ki je najbo-
lje opremljena za prvo nego otroka,3 pripadnost družbenemu spolu (gen-
der) pa za ženske različnih okolij in časov nikakor nima enakih posledic.
Pripadnice (sicer) ženskega spola (sex), ki pripadajo različnim družbe-
nim razredom (gender), bolj, manj ali povsem brez-vplivnim skupinam,
ki živijo v različnih (mestnih, industrijskih, vaških) okoljih, ki pripada-
jo različnim (katoliškim, protestantskim, židovskim itd.) verskim tradi-
8 cijam, ki so zaznamovane s prav posebno (ne-belsko, ne-krščansko) rasno
pripadnostjo,4 ki so se znašle v posebnem (samskem, poročenem, vdo-
vskem, ločenem) statusu, ki so v svojem preživetju odvisne ali pa samo-
zbornik Pozabljena polovica, Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2007; Marta Vergi-
nella, Ženska obrobja: vpis žensk v zgodovino Slovencev, Ljubljana 2006.
2 Kot sta pokazali diplomski nalogi Eve Vilfan z naslovom Lik ženske v množičnih občilih: Slovenec in Slo-
venski narod (1900–1914) iz leta 1992 in Tanje Ivanek z naslovom Lik ženske v množičnih občilih na Slo-
venskem med vojnama iz leta 1989, ki je bila opravljena na raziskavi Slovenca in Ženskega sveta – obe sta
bili izdelani pod mentorskim vodstvom dr. Mace Jogan –, so prav področja, ki so zanimala tudi nas, v iz-
branih časopisih in revijah prevladovala: zakonska zveza, družina, žensko telo in njegova podoba. Bistve-
no manj pogosto so bile obdelane teme, ki neposredno zadevajo žensko javno življenje: izobraževanje,
poklic, delo, politika. Glej Maca Jogan, Seksizem v vsakdanjem življenju, Ljubljana 2001, 35–44.
3 Gerda Lerner je zapisala: »Prva spolna delitev dela, v kateri so moški opravljali lov na velike živali, otro-
ci in ženske pa lov na male živali in nabiralništvo, se zdi produkt biološke razlike med spoloma. Toda biolo-
ška spolna razlika ni razlika v moči in vztrajnosti med moškim in žensko, ampak zgolj reproduktivna razlika,
še posebej v ženski sposobnosti, da neguje otroka.« Gerda Lerner, The Creation of Patriarchy«, Oxford Uni-
versity Press, 1986, 42.
4 Pri nas sta bili posebej na udaru kot ne-naši, kot tisti tuji, drugačni skupini Judje in Romi. Opozarjam,
da je bil, sodeč po publicističnih besedilih, antisemitizem pri nas v obravnavanem obdobju na pohodu.
Najdemo ga tako v različnih povzetih člankih, poročilih o dogodkih v širši domovini in tujini, prav tako
pa tudi v besedilih slovenskih avtorjev in avtoric. Da antisemitizem nikakor ni vzbujal negativne reakci-
je, lahko razberemo iz popolnega manjka vsakršnih tedanjih komentarjev, zavrnitev, distanciranj ali vsaj
opazk na to temo. Raziskovalka Nataša Vittorelli z Dunaja, ki raziskuje žensko gibanje na področju juž-
nih Slovanov znotraj avstrijske monarhije, me je opozorila na izrazito antisemitsko držo, celo sovražnost,
na primer pisateljice in aktivistke Zofke Kveder.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
za področje zasebnega, družinskega življenja žensk še nimamo, in 2. dej-
stvo, da je publicističnih besedil, virov prav na našo izbrano temo in v iz-
branem zgodovinskem obdobju relativno največ.2 Svoje raziskovanje smo
oprli na tedanje časopisje, strokovne revije in predvsem ženske revije. Z
analizo in primerjavo besedil bomo skušali dognati glavne poudarke in
se s pomočjo interpretacije dokopati do razumevanja (vsaj) najbolj pou-
darjenih in izpostavljenih tem. Seveda si ne delamo utvar, da bomo lahko
začrtali enoznačno podobo tedanje ženske, njenega čustvovanja in samo-
razumevanja; v zgodovini ženska zgodba ne obstaja, ženske se med seboj
razlikujejo tako kot moški in se med seboj prav tako strastno razhajajo
v prepričanjih, stališčih, predsodkih, osebnih izkušnjah kot njihovi mo-
ški sotrudniki. Pripadnost ženskemu spolu ima dva ravni, ki se med se-
boj prej razhajata kot zbližujeta; pripadnost biološkemu spolu (sex) defi-
nira žensko kot tisto, ki je sposobna otroka donositi in roditi, ki je najbo-
lje opremljena za prvo nego otroka,3 pripadnost družbenemu spolu (gen-
der) pa za ženske različnih okolij in časov nikakor nima enakih posledic.
Pripadnice (sicer) ženskega spola (sex), ki pripadajo različnim družbe-
nim razredom (gender), bolj, manj ali povsem brez-vplivnim skupinam,
ki živijo v različnih (mestnih, industrijskih, vaških) okoljih, ki pripada-
jo različnim (katoliškim, protestantskim, židovskim itd.) verskim tradi-
8 cijam, ki so zaznamovane s prav posebno (ne-belsko, ne-krščansko) rasno
pripadnostjo,4 ki so se znašle v posebnem (samskem, poročenem, vdo-
vskem, ločenem) statusu, ki so v svojem preživetju odvisne ali pa samo-
zbornik Pozabljena polovica, Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2007; Marta Vergi-
nella, Ženska obrobja: vpis žensk v zgodovino Slovencev, Ljubljana 2006.
2 Kot sta pokazali diplomski nalogi Eve Vilfan z naslovom Lik ženske v množičnih občilih: Slovenec in Slo-
venski narod (1900–1914) iz leta 1992 in Tanje Ivanek z naslovom Lik ženske v množičnih občilih na Slo-
venskem med vojnama iz leta 1989, ki je bila opravljena na raziskavi Slovenca in Ženskega sveta – obe sta
bili izdelani pod mentorskim vodstvom dr. Mace Jogan –, so prav področja, ki so zanimala tudi nas, v iz-
branih časopisih in revijah prevladovala: zakonska zveza, družina, žensko telo in njegova podoba. Bistve-
no manj pogosto so bile obdelane teme, ki neposredno zadevajo žensko javno življenje: izobraževanje,
poklic, delo, politika. Glej Maca Jogan, Seksizem v vsakdanjem življenju, Ljubljana 2001, 35–44.
3 Gerda Lerner je zapisala: »Prva spolna delitev dela, v kateri so moški opravljali lov na velike živali, otro-
ci in ženske pa lov na male živali in nabiralništvo, se zdi produkt biološke razlike med spoloma. Toda biolo-
ška spolna razlika ni razlika v moči in vztrajnosti med moškim in žensko, ampak zgolj reproduktivna razlika,
še posebej v ženski sposobnosti, da neguje otroka.« Gerda Lerner, The Creation of Patriarchy«, Oxford Uni-
versity Press, 1986, 42.
4 Pri nas sta bili posebej na udaru kot ne-naši, kot tisti tuji, drugačni skupini Judje in Romi. Opozarjam,
da je bil, sodeč po publicističnih besedilih, antisemitizem pri nas v obravnavanem obdobju na pohodu.
Najdemo ga tako v različnih povzetih člankih, poročilih o dogodkih v širši domovini in tujini, prav tako
pa tudi v besedilih slovenskih avtorjev in avtoric. Da antisemitizem nikakor ni vzbujal negativne reakci-
je, lahko razberemo iz popolnega manjka vsakršnih tedanjih komentarjev, zavrnitev, distanciranj ali vsaj
opazk na to temo. Raziskovalka Nataša Vittorelli z Dunaja, ki raziskuje žensko gibanje na področju juž-
nih Slovanov znotraj avstrijske monarhije, me je opozorila na izrazito antisemitsko držo, celo sovražnost,
na primer pisateljice in aktivistke Zofke Kveder.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
