Page 9 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 9
d
V besedilu, ki je pred vami in ima 7
naslov Ženski so pa vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Po-
doba in pojavnost žensk na Slovenskem: Slovenke, od sredine 19. stoletja
do 2. svetovne vojne, smo skušali ugotoviti, kako, če sploh, se je spremi-
njala podoba tistih dveh vlog, ki sta veljali za najbolj ženski, materinstva
in gospodinjstva. Spoznati smo želeli, kateri motivi, argumenti in ukrepi
so vplivali na morebitne spremembe v teh dveh podobah, ali pa, na drugi
strani, katere sile so delovale v smislu ohranjanja njune nespremenljivosti,
statičnosti. Da smo si za osrednji predmet raziskave izbrali prav podobi
matere in gospodinje, dve najbolj tipični, najbolj sterotipni ženski vlogi,
sta bila kriva (predvsem) dva razloga (oba, bolj ko ne, formalne narave):
1. dejstvo, da so bile pri nas že opravljene nekatere raziskave o ženskem/-
ih gibanju/-ih za dosego večje ženske enakopravnosti na različnih podro-
čjih (izobraževanje, politična participacija, delo)1 in da tovrstnih raziskav
1 Naj navedem le nekaj publikacij, ki se lotevajo različnih področij ženske afirmacije pri nas: Vlasta Jalu-
šič, Dokler se ne vmešajo ženske, Ljubljana 1992; Aleš Gabrič, Polona Kekec, Brigita Rajšter, Odvetnica in
pisateljica Ljuba Prener, Ljubljana 2000; Mirjam Milharčič Hladnik, Šolstvo in učiteljice na Slovenskem,
Ljubljana 1995; zbornik Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes II, Ljubljana 2000; Zbra-
na dela Angele Vode, Ljubljana 1999; Vesna Leskošek, Feminizem prvega vala (pred drugo svetovno voj-
no) (doktorska disertacija), Ljubljana 2002; zbornik Splošno žensko društvo, 1901–1945, Ljubljana 2003;
V besedilu, ki je pred vami in ima 7
naslov Ženski so pa vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Po-
doba in pojavnost žensk na Slovenskem: Slovenke, od sredine 19. stoletja
do 2. svetovne vojne, smo skušali ugotoviti, kako, če sploh, se je spremi-
njala podoba tistih dveh vlog, ki sta veljali za najbolj ženski, materinstva
in gospodinjstva. Spoznati smo želeli, kateri motivi, argumenti in ukrepi
so vplivali na morebitne spremembe v teh dveh podobah, ali pa, na drugi
strani, katere sile so delovale v smislu ohranjanja njune nespremenljivosti,
statičnosti. Da smo si za osrednji predmet raziskave izbrali prav podobi
matere in gospodinje, dve najbolj tipični, najbolj sterotipni ženski vlogi,
sta bila kriva (predvsem) dva razloga (oba, bolj ko ne, formalne narave):
1. dejstvo, da so bile pri nas že opravljene nekatere raziskave o ženskem/-
ih gibanju/-ih za dosego večje ženske enakopravnosti na različnih podro-
čjih (izobraževanje, politična participacija, delo)1 in da tovrstnih raziskav
1 Naj navedem le nekaj publikacij, ki se lotevajo različnih področij ženske afirmacije pri nas: Vlasta Jalu-
šič, Dokler se ne vmešajo ženske, Ljubljana 1992; Aleš Gabrič, Polona Kekec, Brigita Rajšter, Odvetnica in
pisateljica Ljuba Prener, Ljubljana 2000; Mirjam Milharčič Hladnik, Šolstvo in učiteljice na Slovenskem,
Ljubljana 1995; zbornik Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes II, Ljubljana 2000; Zbra-
na dela Angele Vode, Ljubljana 1999; Vesna Leskošek, Feminizem prvega vala (pred drugo svetovno voj-
no) (doktorska disertacija), Ljubljana 2002; zbornik Splošno žensko društvo, 1901–1945, Ljubljana 2003;