Page 11 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 11
Uvod 9
zadostne … vse te imajo in lahko pripovedujejo o svojih, različnih zgod-
bah ženske izkušnje v povsem določeni družbi. Tisto, kar ženske vseh ča-
sov in vseh stanov še najbolj združuje, pa sta prav izkušnji materinstva
in gospodinjstva; materinstvo kot niz časovno razpršenih, ponavljajočih
se dejavnosti, ki zahtevajo od ženske-matere koncentracijo pozornosti od
same sebe na drugega, otroka. Skozi izkušnjo nosečnosti kot posebnega
časa v življenju ženske (in njene ožje pa tudi širše okolice), zavezanega ta-
kim ali drugačnim, bolj ali manj racionalnim obredjem določene kultu-
re, in materinstva se ženske, kljub siceršnjim nemajhnim razlikam, med-
sebojno prepoznavajo, razumejo in (včasih celo) solidarizirajo. Ženska iz-
kušnja materinstva je tudi tista, ki je bila v zgodovinskih obdobjih patri-
arhata za ženske (še) najbolj zadovoljujoča, če ne celo edina možna kari-
era; in seveda gospodinjstvo, izkušnja nenehnega vrtenja opravil, s kate-
rimi skušajo ženske ujeti kaos vsakdanjega življenja, ga skozi svoje delo
osmisliti, mu dati (zgodovinsko, kulturno) primerno podobo, ga razsta-
viti in znova prepustiti kaotičnosti, da se začarani krog ženskih gospo-
dinjskih opravil lahko spet zavrti. Pregovorna utrudljivost, nezadovolji-
vost gospodinjskega dela izvira prav od tu: iz časovne kratkosti učinkov
gospodinjskega dela in iz omejenih možnosti njegove predstavitve, ki je
lahko zgolj negativna, kajti gospodinjsko delo se opazi zgolj v svoji nega-
tivni obliki kot ne-delo. Če so bila gospodinjska opravila v tradicional-
nih okoljih zgolj manjši del vsakdanjega dela, pa so postala z rastjo po-
mena doma kot zatočišča pred zunanjim svetom, kot oaze sredi zahtev-
ne zunanjosti in z rastjo potrošništva časovno zamudna in tehnološko
čedalje zahtevnejša. V svetu, ki se je industrializiral, ki je stavil na učin-
kovitost in čedalje večjo specializiranost, zaradi katere je nekoč celovito
opravilo razpadlo na več, med seboj ločenih in do popolnosti izpeljanih
operacij, so skušale (morale in hotele) temu razvoju slediti tudi gospodi-
nje. Matere in gospodinje so, tako smo predpostavljali, sestavni del druž-
be in če se ta spreminja tako korenito, kot se je prav v desetletjih pred in
po prvi svetovni vojni, so se morale tudi one. Spremeniti so morale pred-
vsem svoj odnos do tega, kar počnejo, kar naj bi počele, kar naj bi (zno-
va) počele pravilno tudi v spremenjenih razmerah in na podlagi novih
znanstvenih spoznanj.
Nedvomno so ženske v marsičem v prelomnem obdobju zadnjih de-
setletij pred razpadom habsburške monarhije, med prvo svetovno vojno
in v medvojnih desetletjih, v obdobju enega človeškega življenja preho-
dilo sprememb polno pot; na področju javnega, družbenega so postale
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
zadostne … vse te imajo in lahko pripovedujejo o svojih, različnih zgod-
bah ženske izkušnje v povsem določeni družbi. Tisto, kar ženske vseh ča-
sov in vseh stanov še najbolj združuje, pa sta prav izkušnji materinstva
in gospodinjstva; materinstvo kot niz časovno razpršenih, ponavljajočih
se dejavnosti, ki zahtevajo od ženske-matere koncentracijo pozornosti od
same sebe na drugega, otroka. Skozi izkušnjo nosečnosti kot posebnega
časa v življenju ženske (in njene ožje pa tudi širše okolice), zavezanega ta-
kim ali drugačnim, bolj ali manj racionalnim obredjem določene kultu-
re, in materinstva se ženske, kljub siceršnjim nemajhnim razlikam, med-
sebojno prepoznavajo, razumejo in (včasih celo) solidarizirajo. Ženska iz-
kušnja materinstva je tudi tista, ki je bila v zgodovinskih obdobjih patri-
arhata za ženske (še) najbolj zadovoljujoča, če ne celo edina možna kari-
era; in seveda gospodinjstvo, izkušnja nenehnega vrtenja opravil, s kate-
rimi skušajo ženske ujeti kaos vsakdanjega življenja, ga skozi svoje delo
osmisliti, mu dati (zgodovinsko, kulturno) primerno podobo, ga razsta-
viti in znova prepustiti kaotičnosti, da se začarani krog ženskih gospo-
dinjskih opravil lahko spet zavrti. Pregovorna utrudljivost, nezadovolji-
vost gospodinjskega dela izvira prav od tu: iz časovne kratkosti učinkov
gospodinjskega dela in iz omejenih možnosti njegove predstavitve, ki je
lahko zgolj negativna, kajti gospodinjsko delo se opazi zgolj v svoji nega-
tivni obliki kot ne-delo. Če so bila gospodinjska opravila v tradicional-
nih okoljih zgolj manjši del vsakdanjega dela, pa so postala z rastjo po-
mena doma kot zatočišča pred zunanjim svetom, kot oaze sredi zahtev-
ne zunanjosti in z rastjo potrošništva časovno zamudna in tehnološko
čedalje zahtevnejša. V svetu, ki se je industrializiral, ki je stavil na učin-
kovitost in čedalje večjo specializiranost, zaradi katere je nekoč celovito
opravilo razpadlo na več, med seboj ločenih in do popolnosti izpeljanih
operacij, so skušale (morale in hotele) temu razvoju slediti tudi gospodi-
nje. Matere in gospodinje so, tako smo predpostavljali, sestavni del druž-
be in če se ta spreminja tako korenito, kot se je prav v desetletjih pred in
po prvi svetovni vojni, so se morale tudi one. Spremeniti so morale pred-
vsem svoj odnos do tega, kar počnejo, kar naj bi počele, kar naj bi (zno-
va) počele pravilno tudi v spremenjenih razmerah in na podlagi novih
znanstvenih spoznanj.
Nedvomno so ženske v marsičem v prelomnem obdobju zadnjih de-
setletij pred razpadom habsburške monarhije, med prvo svetovno vojno
in v medvojnih desetletjih, v obdobju enega človeškega življenja preho-
dilo sprememb polno pot; na področju javnega, družbenega so postale
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
