Page 16 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 16
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
čičeva, prelagateljica Amicisovega framasonskega ‚Cuore‘ …«11 In kaj naj bi,
po Mahniču, Marica, sicer učiteljica, počela v življenju, namesto da »pisa-
ri razprave«? Tu Mahnič citira v grškem izvirniku, ki ga potem tudi pre-
vede, kajti »Marica najbrž še ni brala Homerjeve Iliade – vsaj v grškem iz-
virniku ne«, Hektorjeve besede ženi Andromahi: »Ženska primi za kolo-
vrat in vreteno pa predi! Pridno mešaj po loncih in kozicah, da se ti ne pri-
smodi in se ne bo mož jezil!« In temu sledi veliki finale: »Da, Marica /…/
ostanite pri svojih tj. ženskih opravilih. Ako ste gospa, krpajte možu hlače,
pa vmivajte in povijajte otroke, če jih imate. Ako ste gospodična, pridno sti-
kajte po zapisniku ženskega okinčja, ki ga najdete na strani 92 Mantagaz-
za-ve knjige ‚Il secolo tartufo‘, kajti pust je in plesnih veselic v Trstu pa oko-
lici o pustu ne manjka! Pa ker je Marička nekdaj obiskovala žensko učite-
ljišče, bi smeli soditi, da je zdaj učiteljica. Prav – tedaj naj Marička otroke
uči: a, b, c, d … Naj se ne izogiba verskih resnic in naj ne vtepa v glavo ni-
komur nazorov svojega boga Stritarja itd., sicer bi ‚Drejčki‘ ji vtegnili postre-
liti se, kaker ‚idealni‘ ‚Zorin‘, in ‚Lenčke‘ pobegniti bog ve kam, kaker obo-
ževana njena ‚Lepa Vida‘! Ako je pa otroška vrtnarica, naj vzame v roko Le-
vstikovih poezij II. del, kjer najde npr. mej ‚otročjimi igrami‘ pesenco, kako
se otrok uči držati žlico … To je žensko /poudarjeno v izvirniku/, to je Vaše
/poudarjeno v izvirniku/ opravilo – vojsko pa tj. določevati, kaj je ideali-
14 zem, kaj realizem, kako je krščanstvo Lindnerjevo in kake so doktorske di-
plome – to vse in kar je enakega blagovoljno prepuščajte nam, možkim /po-
udarjeno v izvirniku/; mi se bomo vže o vsem dogovorili.«
Seveda se je Marica Nadlišek na posmehljivko odzvala, dr. Mahnič
pa tudi, tokrat še mnogo bolj nesramno. Njegovih besed, kaj si misli o
»emancipantinjah«, ni potrebno posebej komentirati: »Sicer ima Marica,
kaker sploh ženske, čudne pojme o nas. Mi potujemo, kaker trdi, po svetu – v
kovčegu, in gledamo vedno v tla, mej tem ko bi morali gledati v svet, v svet!
Pa ne ve Marička, da hočemo s tem dati dober vzgled takim Mickam, kaker
je ona, ki tako rade nosijo glave pokonci in švigajo z očmi po mestnih ulicah,
da jim le težko kdo uide! Nismo sicer tako nevsmiljeni, da bi take spogledlji-
ve nagajivke po ulicah lovili in jih v kovčege zapirali (akoravno bi morda
zaenkrat ne škodilo), vendar Marici in drugim oblastnim emancipantinjam
bi za pokoro naložil, da bi vsaj žakelj čez obraz nosile, tj. pajčolan, pa prav
debel, da bi se skoz nič ne videlo! Vi, Marica, kaker bi znal sklepati iz Vaše
deviške nežnosti, nimate še moža, pa kogarkoli zadene ta sreča, da se mu na
vrat obesite, drugače ne bi imel z Vami miru, nego da Vas zaklene v – kov-
11 Anton Mahnič, Listek. Kaj piše ‘Marica’, Rimski katolik (1893), 114–118.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
čičeva, prelagateljica Amicisovega framasonskega ‚Cuore‘ …«11 In kaj naj bi,
po Mahniču, Marica, sicer učiteljica, počela v življenju, namesto da »pisa-
ri razprave«? Tu Mahnič citira v grškem izvirniku, ki ga potem tudi pre-
vede, kajti »Marica najbrž še ni brala Homerjeve Iliade – vsaj v grškem iz-
virniku ne«, Hektorjeve besede ženi Andromahi: »Ženska primi za kolo-
vrat in vreteno pa predi! Pridno mešaj po loncih in kozicah, da se ti ne pri-
smodi in se ne bo mož jezil!« In temu sledi veliki finale: »Da, Marica /…/
ostanite pri svojih tj. ženskih opravilih. Ako ste gospa, krpajte možu hlače,
pa vmivajte in povijajte otroke, če jih imate. Ako ste gospodična, pridno sti-
kajte po zapisniku ženskega okinčja, ki ga najdete na strani 92 Mantagaz-
za-ve knjige ‚Il secolo tartufo‘, kajti pust je in plesnih veselic v Trstu pa oko-
lici o pustu ne manjka! Pa ker je Marička nekdaj obiskovala žensko učite-
ljišče, bi smeli soditi, da je zdaj učiteljica. Prav – tedaj naj Marička otroke
uči: a, b, c, d … Naj se ne izogiba verskih resnic in naj ne vtepa v glavo ni-
komur nazorov svojega boga Stritarja itd., sicer bi ‚Drejčki‘ ji vtegnili postre-
liti se, kaker ‚idealni‘ ‚Zorin‘, in ‚Lenčke‘ pobegniti bog ve kam, kaker obo-
ževana njena ‚Lepa Vida‘! Ako je pa otroška vrtnarica, naj vzame v roko Le-
vstikovih poezij II. del, kjer najde npr. mej ‚otročjimi igrami‘ pesenco, kako
se otrok uči držati žlico … To je žensko /poudarjeno v izvirniku/, to je Vaše
/poudarjeno v izvirniku/ opravilo – vojsko pa tj. določevati, kaj je ideali-
14 zem, kaj realizem, kako je krščanstvo Lindnerjevo in kake so doktorske di-
plome – to vse in kar je enakega blagovoljno prepuščajte nam, možkim /po-
udarjeno v izvirniku/; mi se bomo vže o vsem dogovorili.«
Seveda se je Marica Nadlišek na posmehljivko odzvala, dr. Mahnič
pa tudi, tokrat še mnogo bolj nesramno. Njegovih besed, kaj si misli o
»emancipantinjah«, ni potrebno posebej komentirati: »Sicer ima Marica,
kaker sploh ženske, čudne pojme o nas. Mi potujemo, kaker trdi, po svetu – v
kovčegu, in gledamo vedno v tla, mej tem ko bi morali gledati v svet, v svet!
Pa ne ve Marička, da hočemo s tem dati dober vzgled takim Mickam, kaker
je ona, ki tako rade nosijo glave pokonci in švigajo z očmi po mestnih ulicah,
da jim le težko kdo uide! Nismo sicer tako nevsmiljeni, da bi take spogledlji-
ve nagajivke po ulicah lovili in jih v kovčege zapirali (akoravno bi morda
zaenkrat ne škodilo), vendar Marici in drugim oblastnim emancipantinjam
bi za pokoro naložil, da bi vsaj žakelj čez obraz nosile, tj. pajčolan, pa prav
debel, da bi se skoz nič ne videlo! Vi, Marica, kaker bi znal sklepati iz Vaše
deviške nežnosti, nimate še moža, pa kogarkoli zadene ta sreča, da se mu na
vrat obesite, drugače ne bi imel z Vami miru, nego da Vas zaklene v – kov-
11 Anton Mahnič, Listek. Kaj piše ‘Marica’, Rimski katolik (1893), 114–118.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
