Page 12 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1

Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...

pomembne partnerice, sodelavke, konkurentke, sogovornice itd., osebe,
brez katerih si ni več mogoče misliti družbenega dogovora. Čeprav pogo-
sto (še) niso bile enakopravne in še manj enake, pa jih ni bilo (več) mo-
goče pogrešati ali spregledati. Postale so akterke družbenega življenja; kot
delavke, kot strokovnjakinje, kot potrošnice so se ženske v prvi polovi-
ci 20. stoletja (tudi) pri nas (iz-)oblikovale kot pomembna, po izkušnjah,
socialni pripadnosti, izobrazbi, življenjskem slogu, svetovnem nazoru itd.
neenotna, a vendar kot družbeno prepoznana in prepoznavna skupina.

Glede vprašanj odnosa družbe do materinstva smo izhajali iz predpo-

stavke, da se je v pogojih oblikovanja sodobne, nacionalne države ta od-

nos (skorajda) moral zaostriti. V razmerah, kakršne so vladale v medvoj-

nem obdobju, ki mu je dajala prav poseben prizvok evgenika, se je mo-

ral pritisk zainteresirane skupnosti na ženske-roditeljice in matere-vzgo-

jiteljice povečevati, postajati je moral čedalje bolj določen, artikuliran in

zahteven. Sodobna znanstvena spoznanja in razvijajoča se praksa novih

strok, predvsem tistih s področja medicine (psihoanaliza, psihiatrija, pe-

diatrija), so še povečevala pritisk na ženske-matere. Materinstvo je pri-

dobivalo novo podobo, postajalo je kompleksnejše, zahtevalo je posebne

spretnosti in znanja, ki jih ženske niso mogle več črpati iz svojega narav-

10 nega instinkta, ampak so zahtevala učenje. Naše izhodišče je bilo, da mo-
ramo iskati izvore današnje kompleksne podobe matere prav v tem času,

na prelomu 19. v 20. stoletje in v prvi polovici 20. stoletja. V stoletnem

razvoju je podoba konvertirala od samozadostne, samozavestne, čeprav

povsem neuke (in za današnje standarde nemarne) matere po naravi in

instinktu, do mnogo manj gotove, a mnogo bolj dojemljive za strokov-

ne nasvete, matere, ki se zaradi vedno novih in novih spoznanj in sporo-

čil čedalje bolj zaveda svoje odgovornosti, celo usodnosti za celoten otro-

kov razvoj in prihodnost, predvsem pa se zaveda svoje krivde. Krivda je

postajala v 20. stoletju čedalje bolj integralni del materinstva, kot na pri-

mer ljubezen, požrtvovalnost, naklonjenost. Najpogosteje jo povezujejo/-

mo z novodobno razcepljenostjo žensk-mater še na mnoge druge, manj

družinske, javnejše funkcije. Pa vendar, od kod se je vzela krivda, prav se-

daj, ko so se matere bistveno več in kakovostneje (pojem je seveda relati-

ven) posvečale otrokom?

Z razvojem tako znanosti kot tehnologij so se zahteve materinstva po-
večevale, enak učinek pa je imel razvoj tudi na drugo zasebno žensko po-
lje delovanja in uresničevanja, na gospodinjstvo. Izhajali smo iz pred-
postavke, da gospodinjstva kot (ralativno) zapletenega sklopa najrazlič-

DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA