Page 110 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 110
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
države in narodnega gospodarstva pa delujejo ozaveščene ženske-gospo-
dinje s tem, da trošijo. Potrošnja spada seveda med temeljne značilnosti
gospodinjstva, vendar je z državnega in narodnostnega stališča pomemb-
na pravilno usmerjena potrošnja: gospodinja mora (ker more) s pravilno
usmerjenimi nakupi podpirati domače gospodarstvo. Gospodinja (do-
bra, seveda) pa skrbi za blagor države in naroda tudi tako, da kar najbolje
zadovoljuje najrazličnejše reproduktivne potrebe; da rojeva zdrave otro-
ke, v ravno pravem številu, da skrbi za zdravo obnavljanje moči sicer pro-
duktivnih delavcev v svoji družini itd.
Zahtevam po plačevanju ali bolje nagrajevanju gospodinj za njihovo
delo v družini s strani države se je prav na pragu druge svetovne vojne
pridružila sama gospa Roosevelt, žena tedanjega dvaintridesetega ame-
riškega predsednika. Gospa Roosevelt je celo objavila program »za osvo-
boditev matere gospodinje«,119 ki je bil deležen popolne podpore ameriške
ženske zveze, Unije ameriških žena. Glavne zahteve programa so bile:
»Žena gospodinja in mati mora prejemati od človeške družbe, to je od drža-
ve, določeno vsoto v razmerju s številom otrok, ki jih oskrbuje. Težko je si-
cer določiti, koliko časa intenzivnega dela zahtevata od nje na teden dom in
rodbina, more pa se naglasiti, da žena daje vse: svoj pogum, svojo kri in svo-
108 jo svobodo … Žena mati, ki dela z več plemenite požrtvovalnosti kakor vsi
državni funkcionarji skupaj, mora tudi prejemati od države plačilo, ker ji
daje svojo kri, svoj pogum, svojo mladost in svojo svobodo. Država žrtvuje
mnogo denarja za namene, ki so mnogo manj plemeniti kakor je ta, ko tvori
vendar žena mati in gospodinja temelj države.« 120 Po programu naj bi vsa-
ka gospodinja prejemala »od države plačo«. Ker so obstajali tudi vzpore-
dni predlogi, kako izboljšati sicer izredno slab položaj družin, kjer je za-
poslen le mož-oče, med drugimi tudi tisti, ki je zahteval povišanje plač
očetov, to povišanje pa bi bilo mogoče razumeti tudi kot plačilo žene-go-
spodinje, je bila gospa Roosevelt povsem jasna: prispevek države »naj bo
plačilo za njeno delo. Prav bi bilo, da prejme ona na svoje ime … Imelo bi
namreč vpliv na njeno samozavest in na njeno razmerje do moža. Prav tako
likih razlik (gledano z današnjimi očmi, seveda), obe sta še vedno govorili namesto žensk in stavili pred-
vsem na njihovo materinsko nalogo, le s to razliko, da bi bila po liberalnih idealih ta narodnostno zave-
dna in delujoča v smeri njihovih ciljev, po klerikalnih predstavah pa naj bi sodobna mati branila njihove
staro-nove, od strani »masonsko« (po Mahniču) navdahnjenih liberalcev ogrožene ideale.
119 M. S. Ostrovška, Ženski svet (1940), 203–204.
120 Ali je naključje, da so pred vstopom tudi ZDA v svetovno vojno, razglašali kot najbolj zaželene zna-
čilnosti materinega in gospodinjinega dela tiste, s katerimi običajno označujemo kvalitete dobrega voja-
ka – rodoljuba? Oba zastavljata svoje najboljše: pogum, kri in svobodo, in to zastonj. Zgolj za skupno do-
bro in, morda, za osebno čast.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
države in narodnega gospodarstva pa delujejo ozaveščene ženske-gospo-
dinje s tem, da trošijo. Potrošnja spada seveda med temeljne značilnosti
gospodinjstva, vendar je z državnega in narodnostnega stališča pomemb-
na pravilno usmerjena potrošnja: gospodinja mora (ker more) s pravilno
usmerjenimi nakupi podpirati domače gospodarstvo. Gospodinja (do-
bra, seveda) pa skrbi za blagor države in naroda tudi tako, da kar najbolje
zadovoljuje najrazličnejše reproduktivne potrebe; da rojeva zdrave otro-
ke, v ravno pravem številu, da skrbi za zdravo obnavljanje moči sicer pro-
duktivnih delavcev v svoji družini itd.
Zahtevam po plačevanju ali bolje nagrajevanju gospodinj za njihovo
delo v družini s strani države se je prav na pragu druge svetovne vojne
pridružila sama gospa Roosevelt, žena tedanjega dvaintridesetega ame-
riškega predsednika. Gospa Roosevelt je celo objavila program »za osvo-
boditev matere gospodinje«,119 ki je bil deležen popolne podpore ameriške
ženske zveze, Unije ameriških žena. Glavne zahteve programa so bile:
»Žena gospodinja in mati mora prejemati od človeške družbe, to je od drža-
ve, določeno vsoto v razmerju s številom otrok, ki jih oskrbuje. Težko je si-
cer določiti, koliko časa intenzivnega dela zahtevata od nje na teden dom in
rodbina, more pa se naglasiti, da žena daje vse: svoj pogum, svojo kri in svo-
108 jo svobodo … Žena mati, ki dela z več plemenite požrtvovalnosti kakor vsi
državni funkcionarji skupaj, mora tudi prejemati od države plačilo, ker ji
daje svojo kri, svoj pogum, svojo mladost in svojo svobodo. Država žrtvuje
mnogo denarja za namene, ki so mnogo manj plemeniti kakor je ta, ko tvori
vendar žena mati in gospodinja temelj države.« 120 Po programu naj bi vsa-
ka gospodinja prejemala »od države plačo«. Ker so obstajali tudi vzpore-
dni predlogi, kako izboljšati sicer izredno slab položaj družin, kjer je za-
poslen le mož-oče, med drugimi tudi tisti, ki je zahteval povišanje plač
očetov, to povišanje pa bi bilo mogoče razumeti tudi kot plačilo žene-go-
spodinje, je bila gospa Roosevelt povsem jasna: prispevek države »naj bo
plačilo za njeno delo. Prav bi bilo, da prejme ona na svoje ime … Imelo bi
namreč vpliv na njeno samozavest in na njeno razmerje do moža. Prav tako
likih razlik (gledano z današnjimi očmi, seveda), obe sta še vedno govorili namesto žensk in stavili pred-
vsem na njihovo materinsko nalogo, le s to razliko, da bi bila po liberalnih idealih ta narodnostno zave-
dna in delujoča v smeri njihovih ciljev, po klerikalnih predstavah pa naj bi sodobna mati branila njihove
staro-nove, od strani »masonsko« (po Mahniču) navdahnjenih liberalcev ogrožene ideale.
119 M. S. Ostrovška, Ženski svet (1940), 203–204.
120 Ali je naključje, da so pred vstopom tudi ZDA v svetovno vojno, razglašali kot najbolj zaželene zna-
čilnosti materinega in gospodinjinega dela tiste, s katerimi običajno označujemo kvalitete dobrega voja-
ka – rodoljuba? Oba zastavljata svoje najboljše: pogum, kri in svobodo, in to zastonj. Zgolj za skupno do-
bro in, morda, za osebno čast.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
