Page 105 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 105
Gospodinjstvo 103
Povprečna gospodinja je tako konvertirala iz pridobitne, dejavne, za ob-
stoj svoje družine aktivno participirajoče osebe, v odvisno, vzdrževano,
zgolj porabnico.
3. Gospodinjstvo je postalo dokončno »med vsemi poklici, kar jih spa-
da v žensko področje, najvažnejše«.93 V svetu čedalje bolj določene pro-
fesionalizacije je postalo gospodinjsko žensko delo pravi anahronizem:
gospodinjstvo je prvi poklic poročene ženske, v katerem pa ne prejema
plačila;94 je poklic, za katerega je najznačilnejša poraba, ne pa ustvarja-
nje; gospodinja je delavka, ki ne proizvaja in ki ni plačana, je vzdrževana
ženska, ki s svojim vsakodnevnim delom skrbi, da lahko drugi družinski
člani (posebej njen mož) opravljajo različna plačana dela v različnih po-
klicih. In to (še vedno) ne glede na to, ali tudi sama opravlja kakšen pri-
dobiten poklic poleg gospodinjstva. Zato ne pozabimo: ko govorimo o
gospodinjstvu, na primer v 16. stoletju in o gospodinjstvu v 20. stoletju,95
prej ko ne govorimo o dveh različnih dejavnostih in imamo pred seboj
dve povsem različni, zgolj po imenu podobni osebi – gospodinji.96
»Telesna brhkost in čvrstost naše kmečke žene je svoj čas slovela za mejo
naše ožje domovine. Utrjena v delu, vajena od malih nog naglega in ročne-
ga kretanja, živeča v ličnih vaseh sredi prirode, je gospodinjila pri ognjišču,
v izbi, v hlevu in na polju. Učila je otroke in posle dela in pridnosti ter jim
kazala vzoren primer. Kolikor je prigospodinjila pri mleku, piščancih, praši-
tisti veliki pomen žen v narodnem gospodarstvu /poudarjeno v izvirniku/«, razlaga v mrzlem februarju
leta 1932 v Ljubljani Ružena Černa, predsednica Zveze čehoslovaških gospodinjskih organizacij. Preda-
vateljica še dodatno naglasi to, z novim, k učinkovitosti, dobičkonosnosti naravnanem svetu dopolnjeno
vlogo (seveda!) narodno zavednih žena, z besedami: »Poleg velike važnosti, ki jo imajo žene kot matere in
vzgojiteljice otrok ter kot gospodinje, imajo za državo izreden pomen tudi kot konzumentke in nakupna moč.«
Minka Govekar, Pomen ženskega dela v domačem in narodnem gospodarstvu, Ženski svet (1932), 80–83.
93 Jerica Zemljan, Dobra gospodinja, Ženski svet (1923), 15–17.
94 »Vendar lahko /…/ trdim, da večina slovenskih žena dela za svoje življenje ali pa se na delo pripravlja. Kaj-
ti čeprav le majhno število – po odštetju otrok in stark le 16 % ali ena šestina – prejema plačo za svoje delo,
opravljajo vendar vsi tisoči gospodinj, ki delajo dejansko brez plačila, važno delo, ne le za svoje družine, tem-
več v svoji skupnosti tudi za ves narod, le da se to delo pri nas še vse premalo upošteva,« piše O. G., Ženski svet
(1937), 173.
95 V Ženskem svetu lahko preberemo naslednjo definicijo gospodinjstva: »Žena trgovca, uradnika, obrtni-
ka, delavca in kmeta, vse imajo iste brige in isto delo za dobrobit svoje rodbine. Skrbeti morajo za telesni in
duševni blagor rodbinskih članov in za red v hiši.« Minka Govekar, Organizacija gospodinj na gospodar-
ski podlagi (1931), 14–17.
96 A. Oakley izpostavlja kot bistvene posledice izgona »civilizacije, ki je temeljila na plugu in pašniku« in
»začet/ka/ novega reda«: 1) »delo je bilo ločeno od družinskega življenja: bilo je dejavnost, ki so jo zunaj doma
opravljali za plačilo in ne zaradi nje same: delo, ki ga niso opravljali iz ljubezni ali zaradi družinske pripa-
dnosti, temveč zato, ker so ga pač morali …«; 2) »Ženska je postala nezaposlena, ekonomsko odvisna gospo-
dinja, moški pa edini prejemnik plače ali mezde, ki je s svojim delom vzdrževal ženo – gospodinjo – in otro-
ke. Delitev vlog po spolu …«; 3) »upadanje števila zaposlenih žensk zunaj doma se je povezalo z naraščajočim
splošnim prepričanjem, da je domestikacija žensk popolnoma naravna /…/ in s prizadevanjem, da gospodinje-
nje ostane primarna vloga vsake ženske,« A. Oakley, n. d., 45–46.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Povprečna gospodinja je tako konvertirala iz pridobitne, dejavne, za ob-
stoj svoje družine aktivno participirajoče osebe, v odvisno, vzdrževano,
zgolj porabnico.
3. Gospodinjstvo je postalo dokončno »med vsemi poklici, kar jih spa-
da v žensko področje, najvažnejše«.93 V svetu čedalje bolj določene pro-
fesionalizacije je postalo gospodinjsko žensko delo pravi anahronizem:
gospodinjstvo je prvi poklic poročene ženske, v katerem pa ne prejema
plačila;94 je poklic, za katerega je najznačilnejša poraba, ne pa ustvarja-
nje; gospodinja je delavka, ki ne proizvaja in ki ni plačana, je vzdrževana
ženska, ki s svojim vsakodnevnim delom skrbi, da lahko drugi družinski
člani (posebej njen mož) opravljajo različna plačana dela v različnih po-
klicih. In to (še vedno) ne glede na to, ali tudi sama opravlja kakšen pri-
dobiten poklic poleg gospodinjstva. Zato ne pozabimo: ko govorimo o
gospodinjstvu, na primer v 16. stoletju in o gospodinjstvu v 20. stoletju,95
prej ko ne govorimo o dveh različnih dejavnostih in imamo pred seboj
dve povsem različni, zgolj po imenu podobni osebi – gospodinji.96
»Telesna brhkost in čvrstost naše kmečke žene je svoj čas slovela za mejo
naše ožje domovine. Utrjena v delu, vajena od malih nog naglega in ročne-
ga kretanja, živeča v ličnih vaseh sredi prirode, je gospodinjila pri ognjišču,
v izbi, v hlevu in na polju. Učila je otroke in posle dela in pridnosti ter jim
kazala vzoren primer. Kolikor je prigospodinjila pri mleku, piščancih, praši-
tisti veliki pomen žen v narodnem gospodarstvu /poudarjeno v izvirniku/«, razlaga v mrzlem februarju
leta 1932 v Ljubljani Ružena Černa, predsednica Zveze čehoslovaških gospodinjskih organizacij. Preda-
vateljica še dodatno naglasi to, z novim, k učinkovitosti, dobičkonosnosti naravnanem svetu dopolnjeno
vlogo (seveda!) narodno zavednih žena, z besedami: »Poleg velike važnosti, ki jo imajo žene kot matere in
vzgojiteljice otrok ter kot gospodinje, imajo za državo izreden pomen tudi kot konzumentke in nakupna moč.«
Minka Govekar, Pomen ženskega dela v domačem in narodnem gospodarstvu, Ženski svet (1932), 80–83.
93 Jerica Zemljan, Dobra gospodinja, Ženski svet (1923), 15–17.
94 »Vendar lahko /…/ trdim, da večina slovenskih žena dela za svoje življenje ali pa se na delo pripravlja. Kaj-
ti čeprav le majhno število – po odštetju otrok in stark le 16 % ali ena šestina – prejema plačo za svoje delo,
opravljajo vendar vsi tisoči gospodinj, ki delajo dejansko brez plačila, važno delo, ne le za svoje družine, tem-
več v svoji skupnosti tudi za ves narod, le da se to delo pri nas še vse premalo upošteva,« piše O. G., Ženski svet
(1937), 173.
95 V Ženskem svetu lahko preberemo naslednjo definicijo gospodinjstva: »Žena trgovca, uradnika, obrtni-
ka, delavca in kmeta, vse imajo iste brige in isto delo za dobrobit svoje rodbine. Skrbeti morajo za telesni in
duševni blagor rodbinskih članov in za red v hiši.« Minka Govekar, Organizacija gospodinj na gospodar-
ski podlagi (1931), 14–17.
96 A. Oakley izpostavlja kot bistvene posledice izgona »civilizacije, ki je temeljila na plugu in pašniku« in
»začet/ka/ novega reda«: 1) »delo je bilo ločeno od družinskega življenja: bilo je dejavnost, ki so jo zunaj doma
opravljali za plačilo in ne zaradi nje same: delo, ki ga niso opravljali iz ljubezni ali zaradi družinske pripa-
dnosti, temveč zato, ker so ga pač morali …«; 2) »Ženska je postala nezaposlena, ekonomsko odvisna gospo-
dinja, moški pa edini prejemnik plače ali mezde, ki je s svojim delom vzdrževal ženo – gospodinjo – in otro-
ke. Delitev vlog po spolu …«; 3) »upadanje števila zaposlenih žensk zunaj doma se je povezalo z naraščajočim
splošnim prepričanjem, da je domestikacija žensk popolnoma naravna /…/ in s prizadevanjem, da gospodinje-
nje ostane primarna vloga vsake ženske,« A. Oakley, n. d., 45–46.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
