Page 107 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 107
Gospodinjstvo 105
pa mora biti »pripravljena snažno ter podana v čisti posodi«,101 potem mora
znati »štediti in varčevati, varčevati in štediti«,102 sledita čednosti »snažnost
in redoljubnost«,103 svoje otroke navaja na red,104 »znati mora varčevati«,105
mora pa tudi »znati ravnati z bolniki«,106 »in zdaj pride še točka, ki je za
gospodinjo – mater najvažnejša, hkrati pa najlepša, in ta je vzgoja otrok«.107
Po vsem naštetem je avtoričino vprašanje, ki ga zastavi na koncu besedi-
la, »kako, kje in odkod pa dobiti gospodinje, ki bodo imele vse te lastnosti«, z
malo ironije mogoče razumeti povsem retorično.
Gospodinjstvo – poklic
Je ob vsej obsežnosti, celo zapletenosti opravil, ki naj bi spadala v
dnevni delokrog gospodinje, presenetljivo, da so ženske po vsem (razvi-
tem) svetu bile bitke za širšo, družbeno in celo zakonsko priznanje tega
dela ter ne nazadnje za primerno plačilo? »Ali naše nehvaležno delo, ki ga
opravljamo požrtvovalno na ljubo možu in otrokom, ne da bi pri tem prido-
bile niti najmanjšega priznanja niti najmanjše ugodnosti, ni prav tako delo,
ni prav tako vredno plačila,« se tik pred izbruhom druge svetovne voj-
ne sprašuje Milica S. Ostrovška.108 Ko je postalo v spremenjenih razme-
rah edino družbeno priznano delo, tisto plačano, profesionalno delo, ki
je zahtevalo tudi (vsaj nekaj) šolanja in izobrazbe, in ko so podobne zah-
teve pljusknile tudi prek domačih gospodinjskih okopov, je bilo skoraj-
da pričakovati, da bodo ženske-gospodinje prej ali slej zahtevale razglasi-
tev svojega domačega gospodinjskega dela za poklic. Še prej kot same so
to za njih (in celo proti njim) storili drugi, predvsem v želji odriniti žen-
ske iz poklicev, ki so bili zanimivi tudi za moške, ali pa v želji zadržati
ženske tam, kjer so ustvarjale največ ugodja (za njih), ali pa iz potrebe za-
pirati ženskam vrata različnih šol in poklicev, vrata, na katera so čedalje
vztrajneje trkale. Za ženske pa je bilo, še posebej v hitro spreminjajočem
101 »Najsi je jed pripravljena še tako okusno, pa ti ne diši, ako jo dobiš v umazani posodi, ali ako dobiš v njej
las ali muho.« N. m.
102 »Dobro in okusno kuhati, pri tem pa varčevati, je prava umetnost.« N. m.
103 »Le v snažnem stanovanju je doma družinska sreča, medtem ko jo iščem zaman tam, kjer ni reda.« N. m.
104 »Ko se je dete nehalo igrati, mora lepo pospraviti igračice, učenec mora pa po končanem učenju pospraviti
knjige in zvezke – potem šele dobi jesti in sme iti spat.« N. m.
105 »Najbogatejša družina pride lahko na boben, ako ima zapravljivo gospodinjo.« N. m.
106 »Baš ob bolniški postelji pokaže gospodinja svoje najlepše lastnosti: požrtvovalnost, potrpežljivost, snažnost
in ročnost v kuhanju.« N. m.
107 »Dobro in lepo vzgojeni otroci so zaklad in veselje družine, so največja sreča narodova. Slikar in kipar
ustvarita krasne podobe in kipe, katerih se veseli človeško oko, četudi so brez življenja. Mati pa nam z lepo
vzgojo ustvari živ umotvor, nad katerim se radosti ne le človeško, ampak tudi božje oko.« N. m.
108 Milica S. Ostrovška, »Kako premostiti prepad med ženo gospodinjo in ženo v poklicu«, Ženski svet
(1940), 203–204.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
pa mora biti »pripravljena snažno ter podana v čisti posodi«,101 potem mora
znati »štediti in varčevati, varčevati in štediti«,102 sledita čednosti »snažnost
in redoljubnost«,103 svoje otroke navaja na red,104 »znati mora varčevati«,105
mora pa tudi »znati ravnati z bolniki«,106 »in zdaj pride še točka, ki je za
gospodinjo – mater najvažnejša, hkrati pa najlepša, in ta je vzgoja otrok«.107
Po vsem naštetem je avtoričino vprašanje, ki ga zastavi na koncu besedi-
la, »kako, kje in odkod pa dobiti gospodinje, ki bodo imele vse te lastnosti«, z
malo ironije mogoče razumeti povsem retorično.
Gospodinjstvo – poklic
Je ob vsej obsežnosti, celo zapletenosti opravil, ki naj bi spadala v
dnevni delokrog gospodinje, presenetljivo, da so ženske po vsem (razvi-
tem) svetu bile bitke za širšo, družbeno in celo zakonsko priznanje tega
dela ter ne nazadnje za primerno plačilo? »Ali naše nehvaležno delo, ki ga
opravljamo požrtvovalno na ljubo možu in otrokom, ne da bi pri tem prido-
bile niti najmanjšega priznanja niti najmanjše ugodnosti, ni prav tako delo,
ni prav tako vredno plačila,« se tik pred izbruhom druge svetovne voj-
ne sprašuje Milica S. Ostrovška.108 Ko je postalo v spremenjenih razme-
rah edino družbeno priznano delo, tisto plačano, profesionalno delo, ki
je zahtevalo tudi (vsaj nekaj) šolanja in izobrazbe, in ko so podobne zah-
teve pljusknile tudi prek domačih gospodinjskih okopov, je bilo skoraj-
da pričakovati, da bodo ženske-gospodinje prej ali slej zahtevale razglasi-
tev svojega domačega gospodinjskega dela za poklic. Še prej kot same so
to za njih (in celo proti njim) storili drugi, predvsem v želji odriniti žen-
ske iz poklicev, ki so bili zanimivi tudi za moške, ali pa v želji zadržati
ženske tam, kjer so ustvarjale največ ugodja (za njih), ali pa iz potrebe za-
pirati ženskam vrata različnih šol in poklicev, vrata, na katera so čedalje
vztrajneje trkale. Za ženske pa je bilo, še posebej v hitro spreminjajočem
101 »Najsi je jed pripravljena še tako okusno, pa ti ne diši, ako jo dobiš v umazani posodi, ali ako dobiš v njej
las ali muho.« N. m.
102 »Dobro in okusno kuhati, pri tem pa varčevati, je prava umetnost.« N. m.
103 »Le v snažnem stanovanju je doma družinska sreča, medtem ko jo iščem zaman tam, kjer ni reda.« N. m.
104 »Ko se je dete nehalo igrati, mora lepo pospraviti igračice, učenec mora pa po končanem učenju pospraviti
knjige in zvezke – potem šele dobi jesti in sme iti spat.« N. m.
105 »Najbogatejša družina pride lahko na boben, ako ima zapravljivo gospodinjo.« N. m.
106 »Baš ob bolniški postelji pokaže gospodinja svoje najlepše lastnosti: požrtvovalnost, potrpežljivost, snažnost
in ročnost v kuhanju.« N. m.
107 »Dobro in lepo vzgojeni otroci so zaklad in veselje družine, so največja sreča narodova. Slikar in kipar
ustvarita krasne podobe in kipe, katerih se veseli človeško oko, četudi so brez življenja. Mati pa nam z lepo
vzgojo ustvari živ umotvor, nad katerim se radosti ne le človeško, ampak tudi božje oko.« N. m.
108 Milica S. Ostrovška, »Kako premostiti prepad med ženo gospodinjo in ženo v poklicu«, Ženski svet
(1940), 203–204.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
