Page 109 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 109
Gospodinjstvo 107
V medvojnem obdobju114 pa so ženske nastopile s povsem drugimi
zahtevami, postavljenimi na povsem drugačnih argumentih; še posebej
od tridesetih letih prejšnjega stoletja dalje so se vrstile zahteve na na-
slov države po priznanju gospodinjstva kot samostojnega poklica oz. kot
enega izmed vseh od države priznanih poklicev. Na mednarodni rav-
ni so to zahtevo najprej postavile feministke (Mednarodna feministič-
na aliansa),115 podprle pa so jih tudi druge mednarodne ženske organi-
zacije (med njimi tudi Mednarodna ženska zveza – International Con-
cil of Women).116 Za gospodinje, ki niso opravljale kakega drugega po-
klica, je veljalo, da »niso zavarovane, nimajo penzijskih skladov … Nji-
hovo delo, kakor je težko in važno za ves narod, ne uživa skoraj nikake-
ga priznanja«,117 ne s strani moža, kateremu je predvsem namenjeno, ne
s strani države, za katero opravlja gospodinja prav tako prekoristno delo.
Prav na podlagi spoznanja, da žensko domače gospodinjsko delo po svo-
jih učinkih presega družinske okvire, so gradile ženske najprej zahtevo
po zakonskem priznanju gospodinjstva kot enega od poklicev in njego-
vo vključitev med vse druge poklice. Drugo stopnjo zahtev na naslov dr-
žave pa so ženske opirale na sicer že stare (moške protiženske) argumente
o pomenu ženskega gospodinjskega dela za prihodnost naroda in trdnost
države. Državotvornost gospodinjskega dela je izhajala najprej iz mate-
rine primarne vloge kot vzgojiteljice otrok, vzgoja pa je postajala čedalje
bolj tudi narodna oz. se je od žensk čedalje bolj zahtevala taka, narodno-
ozaveščena vzgoja mladih državljanov.118 Neposredno v prid in »procvit«
114 Vsekakor je imela medvojna izkušnja s plačanim delom pri tem svoj vpliv. Ženske so se navadile na
plačilo za svoje delo, naučile so se ravnati s svojim denarjem, začutile pa so (tudi) druge prednosti službe
zunaj doma. Še bolj kot po prvi svetovni vojni je bilo to očitno po drugi, ko vrnitev žena za domače zido-
ve ni bila več mogoča oz. je bila bistveno težja kot po prvi svetovni vojni.
115 Tudi pri nas smo imeli feministično organizacijo, in sicer t. i. Ženski pokret, ustanovljen sredi dvajse-
tih let prejšnjega stoletja. Vodila ga je Alojzija Štebij. Prvo feministično organizacijo v obdobju prve Ju-
goslavije pa so ustanovile ženske v Beogradu leta 1919. Namen ustanovitve Ženskega pokreta je bil »se-
znanjanje slovenske žene s feminističnimi idejami, da vrši čvrsto propagando za splošno in enako volilno
pravico v vsa zakonodavna in samoupravna zastopstva ter da ščiti pravice žena«. Vera Albrecht, Ženski po-
kret v Sloveniji, Ženski svet (1926), 180–182. Ob ustanovitvi je štelo društvo »že nad 100 članic«, poro-
ča Albrechtova.
116 Mednarodna ženska zveza je bila najstarejša mednarodna ženska organizacija, ustanovljena že leta
1888, sestavljena iz posameznih nacionalnih društev. Njena članica je bila tudi Jugoslovanska ženska
zveza, sestavljena iz posameznih nacionalnih sekcij, na primer sekcije za Dravsko banovino.
117 O. G., Ženski svet (1937), 176.
118 Nova komponenta v vzgoji otroka, ki so jo prebudile, oblikovale in zahtevale predvsem meščanske,
ponavadi narodne stranke že v 19. stoletju, se je seveda vrivala v staro triado vzgoje za Boga – cesarja -
domovino. Pri nas so izobraževanje žensk za to, da bodo lahko boljše matere, da bodo lahko vzgojile bolj
narodno – slovensko zavedne otroke, navijali predvsem liberalni krogi (»narodno vzgojena in naobraže-
na žena je sreča za rod«), v veliko zgražanje nasprotne strani. Tudi na (pogojno) klerikalni strani je bilo
veliko besed in prizadevanja za izobraževanje žensk, vendar je še vedno postavljala na prvo mesto versko
vzgojo in videla cilj te vzgoje v še bolj predanih materah. Med eno in drugo stranjo niti ni najti tako ve-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
V medvojnem obdobju114 pa so ženske nastopile s povsem drugimi
zahtevami, postavljenimi na povsem drugačnih argumentih; še posebej
od tridesetih letih prejšnjega stoletja dalje so se vrstile zahteve na na-
slov države po priznanju gospodinjstva kot samostojnega poklica oz. kot
enega izmed vseh od države priznanih poklicev. Na mednarodni rav-
ni so to zahtevo najprej postavile feministke (Mednarodna feministič-
na aliansa),115 podprle pa so jih tudi druge mednarodne ženske organi-
zacije (med njimi tudi Mednarodna ženska zveza – International Con-
cil of Women).116 Za gospodinje, ki niso opravljale kakega drugega po-
klica, je veljalo, da »niso zavarovane, nimajo penzijskih skladov … Nji-
hovo delo, kakor je težko in važno za ves narod, ne uživa skoraj nikake-
ga priznanja«,117 ne s strani moža, kateremu je predvsem namenjeno, ne
s strani države, za katero opravlja gospodinja prav tako prekoristno delo.
Prav na podlagi spoznanja, da žensko domače gospodinjsko delo po svo-
jih učinkih presega družinske okvire, so gradile ženske najprej zahtevo
po zakonskem priznanju gospodinjstva kot enega od poklicev in njego-
vo vključitev med vse druge poklice. Drugo stopnjo zahtev na naslov dr-
žave pa so ženske opirale na sicer že stare (moške protiženske) argumente
o pomenu ženskega gospodinjskega dela za prihodnost naroda in trdnost
države. Državotvornost gospodinjskega dela je izhajala najprej iz mate-
rine primarne vloge kot vzgojiteljice otrok, vzgoja pa je postajala čedalje
bolj tudi narodna oz. se je od žensk čedalje bolj zahtevala taka, narodno-
ozaveščena vzgoja mladih državljanov.118 Neposredno v prid in »procvit«
114 Vsekakor je imela medvojna izkušnja s plačanim delom pri tem svoj vpliv. Ženske so se navadile na
plačilo za svoje delo, naučile so se ravnati s svojim denarjem, začutile pa so (tudi) druge prednosti službe
zunaj doma. Še bolj kot po prvi svetovni vojni je bilo to očitno po drugi, ko vrnitev žena za domače zido-
ve ni bila več mogoča oz. je bila bistveno težja kot po prvi svetovni vojni.
115 Tudi pri nas smo imeli feministično organizacijo, in sicer t. i. Ženski pokret, ustanovljen sredi dvajse-
tih let prejšnjega stoletja. Vodila ga je Alojzija Štebij. Prvo feministično organizacijo v obdobju prve Ju-
goslavije pa so ustanovile ženske v Beogradu leta 1919. Namen ustanovitve Ženskega pokreta je bil »se-
znanjanje slovenske žene s feminističnimi idejami, da vrši čvrsto propagando za splošno in enako volilno
pravico v vsa zakonodavna in samoupravna zastopstva ter da ščiti pravice žena«. Vera Albrecht, Ženski po-
kret v Sloveniji, Ženski svet (1926), 180–182. Ob ustanovitvi je štelo društvo »že nad 100 članic«, poro-
ča Albrechtova.
116 Mednarodna ženska zveza je bila najstarejša mednarodna ženska organizacija, ustanovljena že leta
1888, sestavljena iz posameznih nacionalnih društev. Njena članica je bila tudi Jugoslovanska ženska
zveza, sestavljena iz posameznih nacionalnih sekcij, na primer sekcije za Dravsko banovino.
117 O. G., Ženski svet (1937), 176.
118 Nova komponenta v vzgoji otroka, ki so jo prebudile, oblikovale in zahtevale predvsem meščanske,
ponavadi narodne stranke že v 19. stoletju, se je seveda vrivala v staro triado vzgoje za Boga – cesarja -
domovino. Pri nas so izobraževanje žensk za to, da bodo lahko boljše matere, da bodo lahko vzgojile bolj
narodno – slovensko zavedne otroke, navijali predvsem liberalni krogi (»narodno vzgojena in naobraže-
na žena je sreča za rod«), v veliko zgražanje nasprotne strani. Tudi na (pogojno) klerikalni strani je bilo
veliko besed in prizadevanja za izobraževanje žensk, vendar je še vedno postavljala na prvo mesto versko
vzgojo in videla cilj te vzgoje v še bolj predanih materah. Med eno in drugo stranjo niti ni najti tako ve-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
