Page 104 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 104
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
ognjišče ob zidu ni bilo več središče družinskega življenja, kuhanje (in go-
spodinjo) so poslali v kuhinjo.«89 Specializacija posameznih prostorov glede
na različne, tudi povsem nove namembnosti, je prinesla s seboj več stano-
vanjskega prostora, več opreme, kar vse je zahtevalo bistveno več gospo-
dinjskega dela. Druga sprememba, ki zadeva drugačen odnos do otrok, je
prav tako neposredno obremenila ženske: »Medtem ko je za moderno ma-
ter materinstvo polna zaposlitev, so v 17. stoletju od matere pričakovali, da
bo vzredila le nekaj od svojih številnih otrok, ki niso imeli nobenega otroštva
… Otroke je imela za pridobitev, ne za ekonomsko breme.«90 Sedaj pa je ra-
zumevanje otroštva kot prav posebnega obdobja v človekovem življenju,
v katerem je potreben posebnega varstva, vzgoje in tudi siceršnjih inve-
sticij, zahtevalo osebo, ki bo temu posvetila kar največ svoje energije. In
kdo bi bil za to bolj pri roki kot mati-gospodinja?!
Te spremembe, ki jih je sprožila industrializacija, dodaten polet pa so
jim dajale sedaj že tudi najrazličnejše vrste zakonodaj (od splošnih, drža-
vljanskih zakonikov pa vse do posebnih, na primer delavskozaščitnih za-
konodaj), so prinesle (med drugim):
1. V desetletjih konec 19. in prvi polovici 20. stoletja je pri nas pri-
šlo do dokončnega preobrata med nekoč prevladujočim tipom kmečke-
102 ga gospodinjstva v prid mestnega tipa gospodinjstva, ki je postajal in po-
stal novodobni standard dobrega, dobro urejenega gospodinjstva. Go-
spodinjstvo tako dokončno pretrga pridobitno popkovino, vez, ki ga je
znotraj kmečkega gospodarstva neposredno povezovala s pridobitno de-
javnostjo kmečke družine. Moderno gospodinjstvo postane področje po-
rabe, nepridobitnega in s tem čedalje bolj tudi ženskega dela.91
2. Odnos družbe do gospodinjstva se je začel bistveno spreminjati;
gospodinjstvo je postajalo in postalo, skladno z razvojem kapitalistično-
potrošniške družbe, eden najzanimivejših in tako rekoč nenasitnih po-
rabnikov, gospodinje, glavne junakinje pa najpomembnejše potrošnice.92
89 Barley, The English Farmhouse and Cottage, v: A. Oakley, n. d., 36.
90 A. Oakley, n. d., 38.
91 Ko smo raziskovali pridobitnosti žensk na Kranjskem v letih 1880 in 1910, se je namreč pokazalo, da je
temeljna značilnost ženskega dela in celo njihove pridobitnosti delo brez plačila, zastonjsko delo. Za žen-
ske (je) pomeni(-lo) delo nekaj bistveno drugega kot za moške; je tako rekoč način njihovega bivanja, de-
javnost, ki je tako nepogrešljiv del njihovega življenja, da je družbeno neopazna in ne(o)vrednotena. Za
moške je delo (najpogosteje) povezano z dejavnostjo, s katero se preživljajo, v kateri in s katero gradijo in
vzdržujejo svoj družbeni položaj, kariero, in po katerem jih družba prepoznava in (ustrezno) ceni.
92 Sodobnikom in sodobnicam je bilo to povsem jasno in so prav v tej vlogi gospodinj iskali in našli nji-
hov potencialno največji in najpomembnejši prispevek k narodni stvari; na Češkem so v tridesetih le-
tih izračunali, »da predstavljajo žene 70 % nakupuvajočega občinstva, skozi njihove roke gre skoraj ves za-
služek mož; žene, ki vodijo izdatke, imajo možnost, da določajo, zakaj, komu in kam se denar izdaja. To je
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
ognjišče ob zidu ni bilo več središče družinskega življenja, kuhanje (in go-
spodinjo) so poslali v kuhinjo.«89 Specializacija posameznih prostorov glede
na različne, tudi povsem nove namembnosti, je prinesla s seboj več stano-
vanjskega prostora, več opreme, kar vse je zahtevalo bistveno več gospo-
dinjskega dela. Druga sprememba, ki zadeva drugačen odnos do otrok, je
prav tako neposredno obremenila ženske: »Medtem ko je za moderno ma-
ter materinstvo polna zaposlitev, so v 17. stoletju od matere pričakovali, da
bo vzredila le nekaj od svojih številnih otrok, ki niso imeli nobenega otroštva
… Otroke je imela za pridobitev, ne za ekonomsko breme.«90 Sedaj pa je ra-
zumevanje otroštva kot prav posebnega obdobja v človekovem življenju,
v katerem je potreben posebnega varstva, vzgoje in tudi siceršnjih inve-
sticij, zahtevalo osebo, ki bo temu posvetila kar največ svoje energije. In
kdo bi bil za to bolj pri roki kot mati-gospodinja?!
Te spremembe, ki jih je sprožila industrializacija, dodaten polet pa so
jim dajale sedaj že tudi najrazličnejše vrste zakonodaj (od splošnih, drža-
vljanskih zakonikov pa vse do posebnih, na primer delavskozaščitnih za-
konodaj), so prinesle (med drugim):
1. V desetletjih konec 19. in prvi polovici 20. stoletja je pri nas pri-
šlo do dokončnega preobrata med nekoč prevladujočim tipom kmečke-
102 ga gospodinjstva v prid mestnega tipa gospodinjstva, ki je postajal in po-
stal novodobni standard dobrega, dobro urejenega gospodinjstva. Go-
spodinjstvo tako dokončno pretrga pridobitno popkovino, vez, ki ga je
znotraj kmečkega gospodarstva neposredno povezovala s pridobitno de-
javnostjo kmečke družine. Moderno gospodinjstvo postane področje po-
rabe, nepridobitnega in s tem čedalje bolj tudi ženskega dela.91
2. Odnos družbe do gospodinjstva se je začel bistveno spreminjati;
gospodinjstvo je postajalo in postalo, skladno z razvojem kapitalistično-
potrošniške družbe, eden najzanimivejših in tako rekoč nenasitnih po-
rabnikov, gospodinje, glavne junakinje pa najpomembnejše potrošnice.92
89 Barley, The English Farmhouse and Cottage, v: A. Oakley, n. d., 36.
90 A. Oakley, n. d., 38.
91 Ko smo raziskovali pridobitnosti žensk na Kranjskem v letih 1880 in 1910, se je namreč pokazalo, da je
temeljna značilnost ženskega dela in celo njihove pridobitnosti delo brez plačila, zastonjsko delo. Za žen-
ske (je) pomeni(-lo) delo nekaj bistveno drugega kot za moške; je tako rekoč način njihovega bivanja, de-
javnost, ki je tako nepogrešljiv del njihovega življenja, da je družbeno neopazna in ne(o)vrednotena. Za
moške je delo (najpogosteje) povezano z dejavnostjo, s katero se preživljajo, v kateri in s katero gradijo in
vzdržujejo svoj družbeni položaj, kariero, in po katerem jih družba prepoznava in (ustrezno) ceni.
92 Sodobnikom in sodobnicam je bilo to povsem jasno in so prav v tej vlogi gospodinj iskali in našli nji-
hov potencialno največji in najpomembnejši prispevek k narodni stvari; na Češkem so v tridesetih le-
tih izračunali, »da predstavljajo žene 70 % nakupuvajočega občinstva, skozi njihove roke gre skoraj ves za-
služek mož; žene, ki vodijo izdatke, imajo možnost, da določajo, zakaj, komu in kam se denar izdaja. To je
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
