Page 81 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

učinek prepoznavanja in poimenovanja črk ...
Zmerno povezanost beležimo tudi med začetnim glasom in končnim
glasom, med zapisom črk, zapisom besed in branjem besed. Zmerna pove-
zanost se odraža tudi med zmožnostjo zaznave končnega glasu v besedi in
zapisom črk, ki se še nekoliko bolj odraža v povezanosti med zapisom be-
sed ter branjem besed. Prav tako ugotavljamo zmerno povezanost med za-
pisom črk ter zapisom besed in branju besed. Rezultati kažejo na močno
povezanost med zapisom besed in branjem besed.

Preglednica 12: Rezultati Pearsonovega koeficienta korelacije med spremenljivkami:
črke, začetni glas, končni glas, pisanje črk, pisanje besed in branje besed

1 2 3 4 5 6
1. črke
2. začetni glas 0,65**
3. končni glas 0,60** 0,63**
4. pisanje črk 0,77** 0,53** 0,55**
5. pisanje besed 0,63** 0,44** 0,63** 0,60**
6. branje besed 0,64** 0,45** 0,68** 0,59** 0,73**
Opomba: Statistično značilni koeficienti (p < 0,05) so označeni z **.

Ker obstaja statistično značilna korelacija med spremenljivkama (med
prepoznavanjem in poimenovanjem velikih tiskanih črk ter zmožnostjo
zaznave začetnega glasu v besedi), je regresija upravičena. Prepoznane in
poimenovane velike tiskane črke so napovedovalec. Regresijski koeficien-
ti kažejo, da je razlika statistično značilna (p = 0,00). 42 % variance po-
jasni prepoznavanje in poimenovanje velikih tiskanih črk pred sistematič-
nim opismenjevanjem. Zmožnost zaznave začetnega glasu v besedi imajo
tisti učenci, ki so bili uspešnejši v prepoznavanju in poimenovanju veli-
kih tiskanih črk. Ob začetku 1. razreda so med učenci velike individual-
ne razlike, kar pomembno vpliva na pripravo in izvedbo sistematičnega
opismenjevanja.
Ugotavljamo, da je vpliv prepoznavanja in poimenovanja velikih tis-
kanih črk na zmožnost zaznave končnega glasu v besedi nekoliko upadla v
primerjavi z zmožnostjo prepoznave začetnega glasu v besedi. Za učence je
končni glas v besedi zahtevnejša raven glasovnega zavedanja. To se odra-
ža tako v tej raziskavi kot tudi v sorodnih raziskavah pri nas (Ropič, 2017).
Učenci, ki imajo že razvito zmožnost zaznave končnega glasu v besedi, iz-
kazujejo tudi večje predznanje s področja prepoznavanja in poimenovanja
velikih tiskanih črk ter večjo zmožnost zaznave končnega glasu v besedi.
Rezultati raziskave nas niso presenetili.

81