Page 76 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
razumevanje, skrbi za širjenje besedišča in motivira za branje. Podobno je
predvideval Učni načrt (UN) za slovenščino iz leta 2002 za 1. razred, ki je
vseboval tudi sistematično spodbujanje glasovnega zavedanja in grafomo-
toričnih spretnosti ob osnovah pisanja. S prenovljenim UN za slovenščino
leta 2011 se je priprava na branje zelo skrčila, saj je bila že v 1. razredu pred-
videna obravnava črk.
Longitudinalna raziskava Marije Ropič Kop in Saše Klar Zadravec
(2022) je potrdila statistično značilno povezanost med začetnim branjem
v 1. razredu pred sistematičnim opismenjevanjem v branju besed in glas-
nim branjem neumetnostnega besedila v 3. razredu. Branje besed v 1. raz-
redu je šibko do zmerno povezano s časom branja, z ritmom, izraznostjo
in s pravilnostjo branja ter z razumevanjem branja nižje in višje ravni v 3.
razredu. Izid regresijske analize ugotavlja vpliv branja besed na čas branja,
ritem, izraznost in pravilnost branja ter razumevanje branja nižje in višje
ravni v 3. razredu.
Pri otrocih v vrtcu ugotavljajo, da je identifikacija črk natančnejši na-
povedovalec slabega branja besed in disleksije pri otrocih z razvojno je-
zikovno motnjo kot zmožnost glasovnega zavedanja. Identifikacija črk in
zmožnost glasovnega zavedanja sta oba napovedala disleksijo v 2. razre-
du. Z raziskavo Crystle N. Alonzo idr. (2020) je bilo ugotovljeno, da je iden-
tifikacija črk v vrtcu močan napovedovalec branja besed v 2. razredu pri
otrocih z razvojno jezikovno motnjo in njihovih vrstnikih. Zmožnost gla-
sovnega zavedanja je bila šibko povezana z branjem besed do 2. razreda.
Ob izsledkih omenjene raziskave poudarjamo pomen pozitivne prakse za
zgodnje prepoznavanje disleksije pri vseh otrocih v vrtcu in osnovni šoli v
Sloveniji.
Longitudinalno načrtovana raziskava Nicole P. Terry in Carol M.
Connor (2012) je bila izvedena ob koncu vrtca in ob koncu 1. razreda. Na
obeh točkah so preverili branje besed, zmožnosti glasovnega zavedanja in
receptivno besedišče. Ugotovili so, da je bilo branje besed v vrtcu najbolj-
ši napovedovalec branja besed v 1. razredu. Ugotovitve opozarjajo na po-
membnost spontano pridobljenega branja v obdobju pred sistematičnim
opismenjevanjem, saj v kolikor s predznanjem učencev od začetka 1. razre-
da ravnamo preudarno, bodo v bodoče zagotovo še uspešnejši.
V izvedbi raziskave v vrtcu so spodbujali zmožnosti glasovnega za-
vedanja in identifikacijo črk ter nato izvedli preverjanje teh zmožnosti
(Hogan idr., 2005). Rezultati preverjanja v vrtcu so pokazali, da zmožno-
sti glasovnega zavedanja in identifikacije črk napovedujeta branje besed

76