Page 74 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
1.1 Povezave med glasovnim zavedanjem, poznavanjem črk
in branjem
Pojavljajo se številne definicije glasovnega zavedanja. Vsaka od njih vsebu-
je relativno dobro razvito teoretično podlago in nekaj empirične podpo-
re. Anthony in Francis (2005) ugotavljata, da se definicije med seboj raz-
likujejo glede na spretnosti glasovnega zavedanja v opravljeni nalogi in
glede na obseg glasovne enote, ki je v središču naloge (npr. zlogi, začetni/
končni glas, glas znotraj besede ipd.). Primeri različnih veščin glasovne-
ga zavedanja, ki se razlikujejo glede na vrsto opravljene naloge, vključuje-
jo premeš čanje glasov v besedi (npr. opuščanje /npr. bled – led/, dodajanje
/npr. reža – mreža/ in nadomeščanje glasov v besedi /sok – lok/), razločevan-
je in razčlenjevanje besed na glasove, ponovno združevanje glasov v bese-
de (spajan je) ter presojo, ali imata dve besedi skupne glasove. Veščine gla-
sovnega zavedanja, ki temeljijo na strukturi besed, se med seboj razlikujejo
glede na to, ali so v središču naloge zlogi ali pa začetni/končni glasovi be-
sed, rime ali posamezni glasovi.
V nadaljevanju bomo predstavili le nekatere od mnogih raziskav, ki so
preučevale povezanost glasovnega zavedanja s prepoznavanjem in poime-
novanjem, pisanjem črk in besed ter z branjem.
Praksa ne bi smela spregledati osnovnega sporočila Dorothy S.
Strickland (2011), s katerim nas opozarja na to, da je učenje glasovnega za-
vedanja ključna komponenta v celotnem razvoju branja. V knjigi predstav-
lja in pojasnjuje specifično strategijo poučevanja glasovnega zavedanja. To
mora biti sistematično in osredinjeno na posameznega otroka/učenca. Po-
sebej pomembna je faza pozornega opazovanja izgovorjene besede ter ob
tem členjenje na zloge in pozneje na glasove (začetne, končne) ter na po-
samezne glasove v besedi (glaskovanje). V procesu učenja je ključna vlo-
ga vzgojiteljice ali vzgojitelja in učiteljice ali učitelja. Ta naj izbira primer-
ne besede, izbira naj med eno- ali večzložnimi besedami, naj bo pozoren na
začetek/konec besede (soglasniki, samoglasniki). Otrokom/učencem naj
podaja sprotne informacije in jim po potrebi pomaga. Ob izvajanju vaj gla-
sovnega zavedanja naj bosta prisotni diferenciacija in individualizacija.
Anthony s soavtorji (2006) ugotavlja, da glasovno zavedanje močno
napoveduje zmožnosti otrok v razlikovanju med besedilom in ilustracijo.
Raziskava Burnsa idr. (2018) je ugotovila močno povezanost med pre-
poznavanjem in poimenovanjem črk z glasovnim zavedanjem, in sicer v za-
znavi začetnih glasov, osamitvi določenih glasov v besedi, ujemanju glasov
in razčlenitvi besede na zloge. Konec predšolskega obdobja je bila opravljena

74