Page 75 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48
P. 75

učinek prepoznavanja in poimenovanja črk ...
            longitudinalna raziskava Lonigana idr. (2000), ki je ugotovila, da sta po-
            znavanje črk in glasovna občutljivost, ki je prisotna na vseh ravneh gla-
            sovnega zavedanja, edina napovedovalca dekodiranja. Pomen zmožnosti
            glasovnega zavedanja pri predšolskih otrocih je prav tako preučevala in po-
            trdila še druga raziskava (Hogan idr., 2005), saj je to pomemben mejnik v
            procesu učenja branja, ki napoveduje bralni razvoj otrok ob koncu pred-
            šolskega obdobja in v 1. razredu osnovne šole. Nekatere druge raziskave
            (Tafa, 2008; Ropič, 2016; Ropič, 2017; Ropič Kop, 2020) ugotavljajo, da gla-
            sovno zavedanje učinkuje na pisanje in branje ter da ga razvijamo v pred-
            šolskem obdobju.
                 Določene raziskave (Anthony idr., 2007; Anthony idr., 2006) doka-
            zujejo močno povezavo med zmožnostmi glasovnega zavedanja z  vešči-
            nami branja besed starejših predšolskih otrok. Rezultati poudarjajo zgod-
            nji raz voj zmožnosti glasovnega zavedanja angleško in špansko govorečih
            predšolskih otrok. Podobno ugotavljajo raziskave v slovenskem prostoru
              (Ropič, 2016; Ropič Kop, 2020).
                 Za našo raziskavo je pomembna raziskava Linnee C. Ehri (2020), ki
            razkriva ugotovitve, kako se začetniki naučijo brati besede v besedilu in
            izven njega. Ugotavlja, da besede preberejo z dekodiranjem črk v različ-
            ne glasove ali s predvidevanjem besed iz konteksta. Ob tem opozarja, da
            učenci samodejno berejo videne besede, ki jih imajo svojem spominu. Av-
            torica trdi, da je ta način branja učinkovit in povečuje razumevanje pre-
            branega. Branje omogočajo vzpostavljen odnos črka – glas, veščina dekodi-
            ranja, ustvarjanje povezav oz. spajanja, branje besede v besedilu in proces
            spajan ja, povezan s pomeni besed. Ključni osnovni spretnosti, poznavanje
            črk za glasove in glasovno členjenje, sprožita razvoj poznavanja zlogovnih
            in morfemskih črkovno-glasovnih enot. Ta raziskava poudarja pomen sis-
            tematičnega poučevanja glasov, ki učence uči znanja in spretnosti, ki so
            bist venega pomena za pridobivanje veščine branja besed.
                 Odgovor na vprašanje, kako se začetniki naučijo branja, je komplek-
            sen. V 1. razredu imamo delež otrok, ki že berejo. To pomeni, da so se na-
            učili brati že pred všolanjem, kar opredeljujemo kot spontan vstop v bran-
            je (Ropič Kop, 2020). Raziskave (Ropič Kop in Klar Zadravec, 2021; Ropič
            Kop in Klar Zadravec, 2023) med učenci osnovne šole na območju z niz-
            kim socialno-ekonomskim statusom ugotavljajo pomembno več učencev
            z manjšim predznanjem s področja pismenosti v začetku 1. razreda. Gray
            (1925) in Jeanne Chall (1983) dajeta velik poudarek pripravi na branje. Pred-
            lagata, naj to obdobje spodbuja sposobnost pripovedovanja in govorno


                                                                               75
   70   71   72   73   74   75   76   77   78   79   80