Page 66 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
tako izpostavlja potrebo po opolnomočenju vzgojiteljev in učiteljev na pod-
ročju pismenosti, kar poudarja tudi Nacionalna strategija za razvoj bral-
ne pismenosti za obdobje 2019–2030 (2023). Strategija vzgojitelje in učitel-
je spodbuja k večji odličnosti ter odgovornosti pri uresničevanju ciljev na
pod ročju bralne pismenosti, kar vključuje tudi (pred)opismenjevanje.
Naša raziskava potrjuje, da se anketirani vzgojitelji in učitelji zaveda-
jo pomena strokovne podpore pri pridobivanju znanja na področju (pred)-
opismenjevanja. Rezultati kažejo, da vzgojitelji prejmejo večjo podporo
delodajalca pri strokovnem izpopolnjevanju v primerjavi z učitelji. Na pod-
lagi mednarodnih raziskav in nacionalnih smernic (Bralna pismenost ot-
rok v Republiki Sloveniji, 2020; Klemenčič in Mirazchiyski, 2023; Nacio-
nalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, 2023)
lahko sklepamo, da bo treba dodatno okrepiti prizadevanja za strokovno
izpopolnjevanje na področju zgodnje in začetne pismenosti.

7 Sklep
Ugotovitve raziskave kažejo na vrzeli med hitrim razvojem sodobnih
okvirov pismenosti in možnostjo vzgojiteljev ter učiteljev, da te spremem-
be spremljajo s pomočjo strokovnih izpopolnjevanj. Čeprav pedagoški
delavci priznavajo pomen strokovnega nadgrajevanja, prevladuje samo-
izobraževan je, medtem ko je udeležba na organiziranih izobraževanjih
manjša. To nakazuje potrebo po preučitvi razlogov, zakaj se pedagoški de-
lavci v strokovna izpopolnjevanja ne vključujejo intenzivneje, kljub očitni
potrebi po njih. Na podlagi revizijskega poročila Bralna pismenosti otrok v
Republiki Sloveniji (2020) lahko predpostavljamo, da so razlogi za to nizka
finančna podpora, namenjena strokovnemu izpopolnjevanju v vzgoji in iz-
obraževanju, časovne omejitve za strokovno izpopolnjevanje (Zakon o de-
lovnih razmerjih, 2013) ali raznolikost predmetnih področij. Jasno izraže-
no potreba pedagoških delavcev po večji količini didaktičnega materiala
za ustrezno razvijanje zgodnje in začetne pismenosti narekuje preučitev fi-
nančnega okvira, namenjenega temu področju. Prav tako je treba dodatno
raziskati, zakaj pedagoški delavci navajajo časovno omejitev kot oviro pri
izvajanju (pred)opismenjevalnih dejavnosti. Delna podpora delodajalcev
za strokovno izpopolnjevanje pogosto ne omogoča sodelovanja s strokov-
njaki preučevanega področja, kar dodatno ovira razvoj pedagoš ke prakse.
Podobne ugotovitve izpostavlja tudi Evropska komisija (2017), ki opozar-
ja, da ravnatelji pogosto ne zaznavajo potreb po dodatnem strokovnem
izpopolnjevanju ali celo zavestno zavračajo sodelovanje s strokovnjaki.

66