Page 64 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
o raziskovalkini strokovni podpori pri razvijanju (pred)opismenjevanja ni
statistično značilne razlike (p = 0,818).
Delodajalčevo spodbujanje anketiranih vzgojiteljev in učiteljev k stro-
kovnemu izpopolnjevanju je bilo merjeno na petstopenjski lestvici, kjer je
ocena 1 pomenila »Zelo spodbujajo« in 5 »Sploh ne spodbujajo«. Delodajalci
anketirane vzgojitelje in učitelje spodbujajo k strokovnemu izpopolnjevan-
ju na področju razvijanja (pred)opismenjevanja. Da so »zelo spodbujani« ali
»spodbujani« k izobraževanju, je odgovorilo 67,7 % anketiranih vzgojiteljev
in 54,1 % anketiranih učiteljev. Skupini udeležencev raziskave sta odgovarjali
podobno, kar je razvidno iz srednjih vrednosti. Tudi razpršenost odgovorov
je podobna. Razlike v odgovorih so bile testirane z Mann- -Whitneyjevim
U-testom, ker se odgovori v nobeni od skupin niso porazdeljevali normalno.
Med anketiranima skupinama ni statistično značilne razlike v delodajalče-
vih spodbudah k strokovnemu izpopolnjevanju (p = 0,321).

Preglednica 11: Delodajalčevo spodbujanje anketiranih vzgojiteljev in učiteljev
k strokovnemu izpopolnjevanju na področju (pred)opismenjevanja

Vzgojitelji Učitelji U P
(Z)S (Z)S
Min Max M Me SD Min Max M Me SD
(%) (%)
SSI 67,7 1 3 2,1 2,0 0,8 54,1 1 4 2,3 2,0 0,9 317,0 0,321
Opomba: SSI = spodbujanje k strokovnemu izpopolnjevanju; (Z)S (%) = odstotni
delež odgovorov »Spodbujajo« in »Zelo spodbujajo«; Min = najmanjša vrednost;
Max = največja vrednost; M = aritmetična sredina; Me = mediana; SD = standardni
odklon; U = testna statistika; P = p-vrednost.

6 Razprava

V raziskavi smo ugotovili, da polovica anketiranih vzgojiteljev v povpreč-
ju opravi eno izobraževanje s področja (pred)opismenjevanja vsakih de-
set let, medtem ko manj kot polovica učiteljev to stori vsakih devet let. Ta
podatek je še posebej zanimiv v kontekstu intenzivnih sprememb in no-
vih smernic na področju razvijanja pismenosti (Nacionalna strategija za
razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, 2023), kamor spada tudi
(pred) opismenjevanje. Slovenski raziskovalci izpostavljajo neskladje med
pedagoško prakso in raziskovalnimi ugotovitvami (Marjanovič Umek idr.,
2019; Ropič, 2016; Skubic, 2012, 2013), kar sovpada z ugotovitvami te raz-
iskave, ki kaže, da so spremembe in dopolnitve nacionalnih dokumentov

64