Page 65 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

primerjava prepričanj med vzgojitelji in učitelji o strokovnih izpopolnjevanjih ...
na preučevanem področju hitrejše, kot jim zmorejo slediti vzgojitelji in uči-
telji v svoji pedagoški praksi. To lahko vpliva na oblikovanje strokovnih
prepričanj vzgojiteljev in učiteljev, ki bi morala temeljiti na najnovejših raz-
iskovalnih dognanjih in jim nuditi oporo ter smernice za sodobno strokov-
no delo.
Rezultati raziskave kažejo, da anketirani vzgojitelji in učitelji večino
strokovnega znanja s področja (pred)opismenjevanja pridobivajo s samo-
izobraževanjem v zasebnem okolju. Svoje znanje pogosto nadgrajujejo z
udeležbo na strokovnih izobraževanjih, ki jih organizirata Zavod RS za šol-
stvo ali njihova delovna organizacija. Manjši delež strokovnih izpopolnje-
vanj opravijo v različnih izobraževalnih organizacijah, ki ponujajo različ-
ne seminarje, ali na Pedagoškem inštitutu, katerega osnovno poslanstvo je
raz voj edukacijskih znanosti in sodelovanje z drugimi znanstvenimi usta-
novami, pri čemer njegovi znanstveni izsledki prispevajo k razvoju peda-
goške prakse. Visok odstotek samoizobraževanja med vzgojitelji in učitel-
ji nakazuje potrebo po načrtnejšem in intenzivnejšem pristopu strokovnih
organizacij, ki nudijo podporo vzgojiteljem in učiteljem pri spodbujanju ter
razvijanju (pred)opismenjevanja v vrtcu in osnovni šoli.
Pereč problem nakazujejo ugotovitve, da visok delež anketiranih
vzgojiteljev in učiteljev meni, da bi bilo za izboljšanje (pred)opismenje-
vanja otrok smiselno okrepiti pedagoška prizadevanja. Poudarjajo potre-
bo po večjem številu didaktičnih pripomočkov in manjši časovni omejitvi
za razvoj teh spretnosti. Te ugotovitve so v skladu z raziskavo Carol Ann
Tomlinson idr. (2003), ki podpirajo uporabo različnih didaktičnih sredstev,
saj ta bogatijo učni proces, še posebej v učnih skupinah. Dodatno Joyce
Van Tassel-Baska in Tamra Stambaugh (2005) opozarjata na pomanjklji-
vo poznavanje sredstev in podpore, potrebnih za kakovostno izvajanje pi-
smenosti, ki ga izkazujejo pedagoški delavci. Ti rezultati so skladni tudi z
ugotovitvami Marije Ropič (2016), ki opozarja na zmanjšano izvajanje pre-
dopismenjevalnih dejavnosti, ter Tesse H. S. Eysink idr. (2017), ki izpostav-
ljajo skrb učiteljev glede organizacijskih vprašanj in časovne opredelitve
dejavnosti. Naša raziskava ugotavlja, da anketirani vzgojitelji kot pomemb-
nejšo oviro za izvajanje (pred)opismenjevalnih spretnosti navajajo potre-
bo po dodatnem strokovnem izpopolnjevanju. Zaskrbljujoče so ugotovitve
nekaterih anketiranih vzgojiteljev in učiteljev, ki menijo, da že dovolj pri-
spevajo k razvoju (pred)opismenjevalnih spretnosti, čeprav rezultati PIRLS
2021 kažejo na upad pismenosti med četrtošolci. Revizijsko poročilo Ra-
čunskega sodišča, Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji (2020), prav

65