Page 46 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
usmerjeni k istemu cilju, tj. zvišanju kakovosti podpore pri doseganju dob-
rega počutja otrok in njihovih družin (Sharmahd idr., 2017).
Čeprav refleksija predstavlja ključno kompetenco strokovnega oseb-
ja, jo slednje pri svojem delu uporablja kratkotrajno, neformalno ali pa
predstavlja obvezen element v sistemu napredovanja, le redko pa se izva-
ja v obliki strukturiranega, sodelovalnega procesa, ki pripadnike upošte-
va kot posameznike (Marcos idr., 2008). V nekaterih okoljih z ločenim izo-
braževalnim sistemom v predšolskem obdobju dodatno težavo predstavlja
dejstvo, da strokovno osebje dela z isto skupino otrok in njihovih družin,
vendar je zaposleno v različnih institucijah, zaradi česar je zelo težko pred-
videti skupen čas za refleksijo.
Kadar se poslužujemo kreativnih sodelovalnih metod, pa lahko reflek-
sija zaposlene motivira in olajša njihovo vsakdanje delo ter v prakso prina-
ša pozitivne spremembe (Ghaye, 2010). Strukturirane metode t. i. skupin-
ske refleksije v akciji (Schön, 1983) pozitivno vplivajo na občutek čustvene
in profesionalne podpore ter povečujejo občutek pripadnosti in spoštova-
nja (Baxter idr., 2021), kadar izhajajo iz konkretnih situacij v praksi (Dewey,
1933; Schön, 1987) in se uporabljajo kot strategije profesionalnega razvoja
(Taggart-Wilson, 2005).

2 Projekt REC
S skupinsko refleksijo smo se ukvarjali v projektu REC: krepitev sodelo-
valne in reflektivne prakse poučevanja, ki je potekal v obdobju med letoma
2020 in 2023. Z njim smo želeli povečati stopnjo ozaveščenosti o pomenu
refleksije, o njenih pozitivnih vplivih ter krepitvi sodelovalne in reflektiv-
ne prakse.
To smo storili s preizkušanjem različnih metod skupinske refleksije v
izbranih predšolskih izobraževalnih institucijah iz Slovenije, Belgije, Mad-
žarske ter Hrvaške. V vseh okoljih smo skupaj z vodstvom in s strokovnim
osebjem raziskovali, kakšne so njihove potrebe na tem področju in katere
reflektivne metode najbolj ustrezajo identificiranim potrebam.
Sodelujoči so spoznali in preizkusili naslednje metode:
1) Učeče se skupnosti (v nadaljevanju USS), ki povezujejo strokov-
ne delavce_ke na rednih srečanjih, katerih namen je medsebojno
učenje. Z deljenjem svojih izkušenj in s poslušanjem drugih ko-
legov_ic dobijo sodelujoči_e kritičen pregled nad svojim delom,
kar jim pomaga pri refleksiji v akciji, ko morajo v razredu hitro

46