Page 45 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-357-8.45-53

Uporaba različnih metod skupinske refleksije
in njeni učinki na kolektiv strokovnega osebja

v vrtcu

Mateja Mlinar, Petra Bozovičar

1 Ozadje in namen raziskave
Kakovost predšolske vzgoje in izobraževanja je močno povezana z usposob-
ljenostjo predstavnikov strokovnega osebja, ki z vsakodnevnim preizpraše-
vanjem svoje prakse, sebe ter z interpretiranjem, kako se povezujejo z otro-
ki, postajajo reflektivni praktiki (Peeters idr., 2015).
Tako reflektivno mišljenje predstavlja zavestno in namensko prizade-
vanje za razumevanje lastne dejavnosti ali izkušnje v določeni situaciji z
namenom novega učenja, dejanj ali izboljšanja rezultatov (Vizek-Vidović,
2011).
V tem procesu preučevanja lastnega dela pa ne zadostujejo zgolj indi-
vidualne kompetence. Treba je oblikovati kompetenten sistem, ki vključuje
sodelovanje med strokovnjaki, timi in institucijami, ter obenem zagotovi-
ti tudi ustrezno upravljanje na sistemski ravni. Kompetenten sistem je nad-
gradnja dobrega izhodiščnega izobraževanja strokovnega osebja v vzgoji
in izobraževanju ter omogoča možnosti za kontinuirano refleksijo obstoje-
če prakse in novih idej ter praks, kot poudarja Evropski okvir kakovosti za
predšolsko vzgojo in izobraževanje (2018).
Zaradi tega je skupinska refleksija priznana kot temeljni vidik kako-
vosti na področju predšolske vzgoje in izobraževanja (Peeters idr., 2015) ter
velja kot eden ključnih elementov za ustvarjanje profesionalnih učečih se
skupnosti (Brajković, 2014). Take skupine povezujejo različne profile stro-
kovnega osebja iz raznovrstnih okolij, ki sodelujejo na različne načine, a so

45