Page 42 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
4 Zaključki
Pri pregledu literature ter izvedbi empirične raziskave na populaciji uči-
teljic pri obravnavi družinske tematike v šoli zaznavamo vrsto zadreg. Te
se nanašajo tako na didaktiko poučevanja kot na komunikacijske veščine
ter učiteljice kot osebnosti. Čustvene zadrege se pojavijo že ob opazovanju
učenčevih stisk, najpogosteje ob smrti, nasilju v družini učenca. Učiteljice,
ki poučujejo v urbanem okolju, pogosteje kot preostale učiteljice, poleg zad-
reg ob nasilju v družini učencev, doživijo zadrege ob ločitvi staršev učen-
cev, prepovedi približevanja enega od staršev, zasvojenosti staršev in loče-
nem skrbništvu staršev. Pojavljajo se tudi težave pri sami obravnavi snovi
in reševanju učenčevih stisk ob pisanju spisov, govornih nastopih, izpolnje-
vanju družinskega debla idr. Zadrege se pri učiteljicah lahko pojavijo tudi,
ko morajo reševati konflikte med učenci, ki s svojo neposrednostjo, včasih
tudi nepremišljeno, prizadenejo sošolce. Pojavljajo se tudi dileme o pravil-
nosti njihovega delovanja, reagiranja v določeni situaciji. Na zaznavanje in
odzivanje na zadrege ob obravnavi družinske tematike vplivajo tudi učitel-
jičine osebne izkušnje iz njene družine. Žal pa učiteljice ob uporabi nepri-
mernih didaktičnih pristopov včasih lahko delujejo izključevalno, ne da bi
se tega zavedale, navaja Tammy Turner Vorbeck (2005). Reakcije so lahko
diametralno nasprotne, od izogibanja tematiki, da ne bi učenca prizadele,
do povečanja obsega obravnave družinske tematike pri pouku. Da bi inklu-
zija lažje zaživela v praksi, lahko pripomore tudi trud učiteljic za vzposta-
vljanje pozitivne šolske klime. Govorimo o empatičnih učiteljicah, ki so se
sposobne vživljati v različne situacije. Zavedati se moramo, da smo učitelji-
ce spraševali po subjektivnih doživetjih, ki so se nanašale na njihovo zazna-
vanje učencev, ki prihajajo iz različnih vrst družin. Nismo pa raziskali de-
janskega stanja glede vrst družin, iz katerih učenci prihajajo. Za pridobitev
poglobljenega vpogleda v obravnavo družinske tematike v šoli in otrok iz
raznovrstnih družin nasploh bi bilo dobro, če bi intervjuvali tudi učence in
njihove starše. Izvedli bi lahko tudi študijo primera na podlagi konkretnih
učnih ur, na katerih se izvaja obravnava družinske tematike.
Želimo si, da bi se učiteljice tudi ob morebitnem dodatnem izobraže-
vanju opolnomočile, po potrebi spremenile svoja pojmovanja, sprejemale
in upoštevale specifike družin, iz katerih učenci prihajajo, ter bile sposobne
hitrega odločanja, samorefleksije, primernega odzivanja na nove in nepred-
vidljive situacije ter pri tem doživljale čim manj zadreg. Navedene težave bi
lahko omilili z ustvarjanjem varnega, spodbudnega, inkluzivnega okolja

42