Page 34 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48
P. 34

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
            smo zaradi premajhnega numerusa združili kategorije visoka šola, fakulte-
            ta, akademija, specializacija, magisterij, doktorat, kar je predstavljalo 74,5 %
            populacije, 25,5 % učiteljic pa je imelo višjo šolo ali visoko strokovno šolo.
            Skoraj polovica (47,8 %) zajetih v vzorec je poučevala v prvi triadi osnov-
            ne šole, 40,1 % v drugi triadi, 38,2 % učiteljic pa je poučevalo v tretji triadi.
            Glede na dolžino delovne dobe je največ učiteljic poučevalo med 16 in 20
            leti (16,9 %) oz. med 26 in 30 leti (16,2 %), sledijo učiteljice z najdaljšim de-
            lovnim stažem, nad 31 let (15,3 %), nato učiteljice z med 21 in 25 leti (14,6 %)
            ter učitel jice, ki poučujejo od šest do deset let (13,7 %). Najmanj učiteljic je
            poučevalo do pet let (11,8 %) ter med 11 in 15 let (11,5 %). Vključene učiteljice
            so bile v večini poročene oz. so živele v zunajzakonski skupnosti (86,3 %);
            8 % je bilo samskih, 3,2 % ločenih, 2,2 % je bilo vdov in 0,3 % drugič poro-
            čenih. Za namene statistične obdelave smo oblikovali dve skupini: v eni so
            bile učiteljice, ki so v večini poročene oz. živijo v zunajzakonski skupnosti,
            druga pa je vključevala samske, ločene, vdove in drugič poročene. Večina
            (82,8 %) je v otroštvu živela v jedrni družini, 15 % v razširjeni družini, 9,9 %
            pa v eno starševski. Le nekaj (2,2 %) vprašanih je v otroštvu živelo v združe-
            ni družini, v istospolni ali zvezdni družini pa je živela le po ena učiteljica.
            Izkušenj z življenjem v rejniški družini oz. družini, ki je posvojila otroka,
            ni imel nihče. Spremembo vrste družine je doživelo 10,2 % vprašanih. Za
            namen statistične obdelave smo zaradi majhnega numerusa združili učite-
            ljice, ki so živele v kateri koli vrsti družine, ki ni nuklearna, oz. so v svojem
            otroštvu doživele spremembo vrste družine. Zgolj v nuklearni družini je ži-
            velo 76,1 % vprašanih, v novonastali kategoriji, ki vključuje preostale oblike
            družine (razširjeno, enostarševsko, združeno, istospolno, zvezdno družino
            ali/in spremembo družine v otroštvu), pa 23,9 % vprašanih.


                 2.3  Pripomočki in postopek raziskave
            Kot merski instrument smo oblikovali vprašalnik, ki je kombinacija pet-
            stopenjske lestvic stališč Likertovega tipa ter vprašanj odprtega in zaprtega
            tipa. Vprašalnik smo oblikovali na osnovi predhodno izvedenih intervjujev
            s 50 učiteljicami iz obalno-kraške regije. Na podlagi pridobljenih vsebin-
            sko različnih kategorij odgovorov smo oblikovali postavke za oblikovanje
            vprašalnika, ki smo ga nato uporabili pri izvedbi kvantitativne raziskave, s
            katero smo želeli preveriti zastopanost omenjenih vsebin v širšem sloven-
            skem prostoru. Z vprašalniki pridobljene podatke smo obdelali s pomoč-
            jo statističnega programa SPSS verzije 20.0. Uporabili smo t-test in analizo
            variance (ANOVA). Podrobnejši opis glej v Pavlič (2017).


            34
   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38   39