Page 32 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48
P. 32

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
            izzivi, ki jih uspešno rešujejo, včasih pa jih spravijo v zadrego. Menimo, da bi
            se marsikateri zadregi lahko izognile z uporabo ustreznih pristopov glede na
            socialno, kulturno, etnično različnost učencev ter glede na različnost dru-
            žin, iz katerih učenci izhajajo. Več o pristopih k poučevanju družine je nave-
            deno v doktorski disertaciji Tanje Pavlič (2017). Na učiteljičino zavzetost pri
            obravnavi družinske tematike oz. izogibanje le-tej včasih vplivajo tudi nje-
            ne življenjske izkušnje ter subjektivna pojmovanja družine. Gre za subjektiv-
            na ali osebna pojmovanja, naše osebne ideje, ki jih imamo o nekem pojavu
            in nam pomagajo razložiti svet ter se v njem znajti; pogosto so čustveno in
            vrednostno obarvane, ne povsem zavestne in logične, navaja Barica Marentič
            Požarnik (2000). Zavedanje lastnih občutkov se še poveča zaradi interakci-
            je z učenci in omogoča, da je okolje prepoznano kot intimnejše. Korthagen
            (2009) poudarja, da večino vedenja učiteljev ne usmerjajo analitične, racio-
            nalne, govorne funkcije leve polovice možganov, pač pa mnogo močneje tihi,
            celostni, neracionalni in povezovalni načini obdelovanja informacij, kar je
            značilno za desno možgansko polovico. Navaja še, da bi se učitelji mora-
            li že v času izobraževanja srečati z manj zavestnimi ali neracionalnimi vi-

            diki refleksije. Meijer P. C. idr. (2009) poudarjajo pomen usmerjene pozor-
            nosti, učiteljičinega zavedanja svojega trenutnega delovanja. Zavedati se je
            treba, da pojmovanja usmerjajo ravnanje učiteljic pri pouku in bistveno do-
            ločajo njene pristope k učenju ter poučevanju, ki se kažejo v uporabi me-
            tod, didaktičnih strategij in oblik pouka, še posebej v novih situacijah, ko
            se je treba na hitro odločiti. Zadrege učiteljic bi lahko zmanjšali, če bi jim
            omogočili izobraževanje o družinah, njihovih vrstah, transformacijah, ki se
            dogajajo skozi leta, tudi v času, ko učenec obiskuje šolo. Ključnega pome-
            na je, da se opolnomoči učiteljice, da samozavestno in proaktivno obravna-
            vajo družinske raznolikosti v učnem načrtu ter pri pouku, ocenjuje Tammy
            A. Turner Vorbeck (2005). Pomagajo si lahko tudi z gradivi ter napotki za
            delo z učenci in s starši v šoli, ko gre za smrt staršev, posvojitve, ločitve, sta-
            re starše kot nadomestne starše, ki jih nudijo tudi nekateri posamezniki in
            organizacije. Tako lahko navajamo npr. ob smrti staršev (Slovensko društvo
            Hospic), ločitvi staršev (Green idr., 2013), pri posvojenih otrocih (podporna
            organizacija družinam s posvojenimi otroki Adoptive parents, The resour-
            ce &   Community for Adoption Parenting, 2006; Mitchell, 2010, Zaviršek,
            2012), starih starših kot nadomest nih starših (Edwards in Daire, 2006) ipd.
                 V empiričnem delu, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, smo raziska-
            li neprijetne situacije, zadrege, ki so jih učiteljice doživele ob neposredni
            ali posredni obravnavi družinske tematike v šoli. Preučili smo, s kakšnimi


            32
   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37