Page 33 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

težave učiteljic ob stiku z družinsko tematiko pri poučevanju v praksi
zadregami se soočajo učiteljice pri neposredni ali posredni obravnavi dru-
žinske tematike.

2 Metodologija raziskovanja

2.1 Problem in hipoteza raziskave
Naše raziskovalno vprašanje je bilo: S kakšnimi zadregami se soočajo uči-
teljice pri neposredni ali posredni obravnavi družinske tematike? Nepo-
sredno je družinska tematika obravnavana pri različnih predmetih (npr.:
spoznavanju okolja, slovenščini, tujih jezikih, jeziku okolja, gospodinjstvu,
domovinski in državljanski kulturi in etiki, zgodovini). Družinske temati-
ke se v šoli lahko dotikamo preko učnih načrtov ali posredno preko ostalih
dejavnosti šole (podaljšanega bivanja, govorilnih ur, roditeljskih sestankov,
pogovornih ur, razprav pri urah idr.). V kvantitativni raziskavi smo preve-
rili naslednjo hipotezo: Vrste zadrege, ki so jo učiteljice začutile pri nepo-
sredni ali posredni obravnavi družinske tematike, se razlikujejo glede na:
starost; izobrazbo; trajanje delovnih izkušenj; zakonski stan; vrsto družine,
iz katere izhajajo; učni predmet; triado, v kateri poučujejo. Da bi dobili jas-
nejšo sliko o tem, kaj učiteljicam predstavlja težavo pri obravnavali družin-
ske tematike, so učiteljice lahko odgovorile še na odprto vprašanje o nepri-
jetnih situacijah pri obravnavali družinske tematike.

2.2 Vzorec
V kvantitativni raziskavi smo zajeli 314 osnovnošolskih učiteljic iz celotne
Slovenije, ki so bile izbrane glede na predmet, ki ga poučujejo, ali delo, ki
ga opravljajo, in imajo pogostejše stike s starši ob prevzemu otroka iz šole.
Vzorec učiteljic je bil sistematičen slučajnostni. Znotraj šol so bile zajete
učiteljice razrednega pouka (54,5 %), podaljšanega bivanja (13,4 %), sloven-
ščine (9,9 %), tujih jezikov in jezika okolja (15,6 %). Za namen statistične ob-
delave smo zaradi premajhnega numerusa učiteljic posameznih predmetov
združili učiteljice domovinske in državljanske kulture in etike, zgodovine,
gospodinjstva, likovne umetnosti ter učiteljice izbirnega predmeta v novo
kategorijo, ki smo jo poimenovali »učiteljica drugih predmetov« in ki pred-
stavlja 14,6 % vzorca. V raziskavi je sodelovalo 93,6 % žensk in 6,4 % moš-
kih. Odgovarjalo je 57,6 % učiteljic iz mestnega okolja in 42,4 % učiteljic iz
ruralnega okolja. Največ učiteljic je bilo starih med 46 in 55 let (33,8 %) ter
med 36 in 45 let (33,4 %), sledile so učiteljice, ki so mlajše od 35 let (23,2 %),
in učiteljice, ki so starejše od 56 let (9,6 %). Za namen statistične obdelave

33