Page 22 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 22
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
sti (Chhuon in Wallace, 2014, str. 381). Učenci in učenke namreč med po-
ukom in obšolskimi dejavnostmi preživijo veliko časa v šoli, pri tem pa z
vzpostavljanjem odnosov in druženjem z vrstniki razvijejo odnos do šole.
Ti občutki so opredeljeni kot občutek pripadnosti šoli.
Občutek pripadnosti šoli se torej nanaša na učenčevo subjektivno za-
znavanje šolskega okolja (Goodenow, 1993) in je bil v različnih študijah
že potrjen kot pomemben napovednik višje učne uspešnosti (Anderman,
2002; Hughes idr., 2015; Korpershoek idr., 2019) ter dobrobiti učencev in
učenk (Jose idr., 2012; Moffa idr., 2016; Raskauskas idr., 2010). To pome-
ni, da so učenci in učenke, ki poročajo o večjem občutku pripadnosti šoli,
v šoli pogosteje uspešnejši, poročajo pa tudi o višjih ravneh različnih vidi-
kov dobrobiti. Na drugi strani pa učenci in učenke, ki poročajo o nizkem
občutku pripadnosti šoli, pogosteje poročajo, da se v šoli počutijo osamlje-
ne, težje sklepajo prijateljstva in poročajo o večji odtujenosti od šole in vr-
stnikov (OECD, 2019).2
Občutek pripadnosti šoli se izraža v treh komponentah: vedenjski,
kognitivni in čustveni (Allen idr., 2022; Furlong idr., 2014). Na vedenjskem
nivoju občutek pripadnosti šoli vključuje aktivno udeležbo učencev in
učenk v šolskem okolju tako na socialnem kot tudi učnem področju, ki je
usmerjeno k doseganju učnih ciljev. Obenem pa je povezano z manj med-
vrstniškega nasilja in namernega izostajanja od pouka (Allen idr., 2022).
Kognitivni nivo občutka pripadnosti šoli se nanaša na pozitivne ali nega-
tivne misli, ki jih učenci in učenke razvijajo glede šole. To vključuje subjek-
tivno dojemanje šolskega okolja, učnega programa in odnosov s sošolci ter
z učitelji (prav tam). Na čustvenem nivoju občutek pripadnosti šoli vklju-
čuje vidike čustvovanja, kot so občutki učencev in učenk o šoli, čustveni
odzivi na lastno šolsko delo, sposobnost obvladovanja čustev ter vzpostav-
ljanja pozitivnih odnosov z vrstniki, učitelji in drugimi zaposlenimi v šoli
(prav tam).
Iz navedenih znanstvenih izhodišč in podatkov je mogoče sklepati o
pomenu in relevantnosti preučevanja tematike.
1.2 Opredelitev občutka pripadnosti šoli
V znanstveni literaturi zasledimo različna poimenovanja konstrukta občut-
ka pripadnosti šoli (na primer angl. sense of belonging to school, school be-
2 Podatki OECD (2019) sicer kažejo, da ima vsak četrti učenec težave s sklepanjem pri-
jateljstev v šoli, vsak peti pa se v šoli počuti kot tujec (angl. outsider), kar je poveza-
no z nizkim občutkom pripadnosti šoli.
22
sti (Chhuon in Wallace, 2014, str. 381). Učenci in učenke namreč med po-
ukom in obšolskimi dejavnostmi preživijo veliko časa v šoli, pri tem pa z
vzpostavljanjem odnosov in druženjem z vrstniki razvijejo odnos do šole.
Ti občutki so opredeljeni kot občutek pripadnosti šoli.
Občutek pripadnosti šoli se torej nanaša na učenčevo subjektivno za-
znavanje šolskega okolja (Goodenow, 1993) in je bil v različnih študijah
že potrjen kot pomemben napovednik višje učne uspešnosti (Anderman,
2002; Hughes idr., 2015; Korpershoek idr., 2019) ter dobrobiti učencev in
učenk (Jose idr., 2012; Moffa idr., 2016; Raskauskas idr., 2010). To pome-
ni, da so učenci in učenke, ki poročajo o večjem občutku pripadnosti šoli,
v šoli pogosteje uspešnejši, poročajo pa tudi o višjih ravneh različnih vidi-
kov dobrobiti. Na drugi strani pa učenci in učenke, ki poročajo o nizkem
občutku pripadnosti šoli, pogosteje poročajo, da se v šoli počutijo osamlje-
ne, težje sklepajo prijateljstva in poročajo o večji odtujenosti od šole in vr-
stnikov (OECD, 2019).2
Občutek pripadnosti šoli se izraža v treh komponentah: vedenjski,
kognitivni in čustveni (Allen idr., 2022; Furlong idr., 2014). Na vedenjskem
nivoju občutek pripadnosti šoli vključuje aktivno udeležbo učencev in
učenk v šolskem okolju tako na socialnem kot tudi učnem področju, ki je
usmerjeno k doseganju učnih ciljev. Obenem pa je povezano z manj med-
vrstniškega nasilja in namernega izostajanja od pouka (Allen idr., 2022).
Kognitivni nivo občutka pripadnosti šoli se nanaša na pozitivne ali nega-
tivne misli, ki jih učenci in učenke razvijajo glede šole. To vključuje subjek-
tivno dojemanje šolskega okolja, učnega programa in odnosov s sošolci ter
z učitelji (prav tam). Na čustvenem nivoju občutek pripadnosti šoli vklju-
čuje vidike čustvovanja, kot so občutki učencev in učenk o šoli, čustveni
odzivi na lastno šolsko delo, sposobnost obvladovanja čustev ter vzpostav-
ljanja pozitivnih odnosov z vrstniki, učitelji in drugimi zaposlenimi v šoli
(prav tam).
Iz navedenih znanstvenih izhodišč in podatkov je mogoče sklepati o
pomenu in relevantnosti preučevanja tematike.
1.2 Opredelitev občutka pripadnosti šoli
V znanstveni literaturi zasledimo različna poimenovanja konstrukta občut-
ka pripadnosti šoli (na primer angl. sense of belonging to school, school be-
2 Podatki OECD (2019) sicer kažejo, da ima vsak četrti učenec težave s sklepanjem pri-
jateljstev v šoli, vsak peti pa se v šoli počuti kot tujec (angl. outsider), kar je poveza-
no z nizkim občutkom pripadnosti šoli.
22
