Page 113 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 113
Razprava in sklep
V grobem lahko zaključimo, da so se večji učinki občutka pripadnosti
šoli na učne dosežke in različne vidike dobrobiti pokazali pri srednješol-
cih, pri osnovnošolcih pa je opazen predvsem učinek občutka pripadnosti
šoli na učenčevo zaznavanje zavzetosti učiteljevega poučevanja, ki je bil v
raziskavo vključen kot kazalnik dobrobiti učencev in učenk. V obeh popu-
lacijah učencev in učenk smo ugotovili tudi značilne učinke občutka pri-
padnosti šoli na zaznavanje medvrstniškega nasilja. Tako pri osnovnošol-
cih kot tudi srednješolcih je učinek občutka pripadnosti šoli na zaznavanje
medvrstniškega nasilja večji pri tistih, ki so poročali o statusu priseljenca
in nižjem socialno-ekonomskem statusu. Kljub določenim razlikam v na-
povedni moči občutka pripadnosti šoli na dobrobit učencev in učenk ter
dijakov in dijakinj znotraj različnih socialno-demografskih skupin lahko
zaključimo, da rezultati nakazujejo pomembnost krepitve občutka pripa-
dnosti šoli pri spodbujanju pozitivne šolske klime, krepitvi višjih učnih do-
sežkov in zmanjševanja razlik med učenci in učenkami iz različnih social-
nih okolij tudi v slovenskem prostoru. Naši izsledki so večinoma v skladu
z izsledki tujih raziskav, ki nakazujejo učinek občutka pripadnosti šoli na
različne vidike učne uspešnosti (na primer Anderman, 2002; Hughes idr.,
2015) ter dobrobiti učencev in učenk (na primer Jose idr., 2012; Moffa idr.,
2016; Phan, 2013; Raskauskas idr., 2010). Izsledki te študije temeljijo tudi na
poglobljenih analizah občutka pripadnosti šoli znotraj različnih socialno-
-demografskih skupin, kar je v primerjavi s tujimi raziskavami doprinos,
113
V grobem lahko zaključimo, da so se večji učinki občutka pripadnosti
šoli na učne dosežke in različne vidike dobrobiti pokazali pri srednješol-
cih, pri osnovnošolcih pa je opazen predvsem učinek občutka pripadnosti
šoli na učenčevo zaznavanje zavzetosti učiteljevega poučevanja, ki je bil v
raziskavo vključen kot kazalnik dobrobiti učencev in učenk. V obeh popu-
lacijah učencev in učenk smo ugotovili tudi značilne učinke občutka pri-
padnosti šoli na zaznavanje medvrstniškega nasilja. Tako pri osnovnošol-
cih kot tudi srednješolcih je učinek občutka pripadnosti šoli na zaznavanje
medvrstniškega nasilja večji pri tistih, ki so poročali o statusu priseljenca
in nižjem socialno-ekonomskem statusu. Kljub določenim razlikam v na-
povedni moči občutka pripadnosti šoli na dobrobit učencev in učenk ter
dijakov in dijakinj znotraj različnih socialno-demografskih skupin lahko
zaključimo, da rezultati nakazujejo pomembnost krepitve občutka pripa-
dnosti šoli pri spodbujanju pozitivne šolske klime, krepitvi višjih učnih do-
sežkov in zmanjševanja razlik med učenci in učenkami iz različnih social-
nih okolij tudi v slovenskem prostoru. Naši izsledki so večinoma v skladu
z izsledki tujih raziskav, ki nakazujejo učinek občutka pripadnosti šoli na
različne vidike učne uspešnosti (na primer Anderman, 2002; Hughes idr.,
2015) ter dobrobiti učencev in učenk (na primer Jose idr., 2012; Moffa idr.,
2016; Phan, 2013; Raskauskas idr., 2010). Izsledki te študije temeljijo tudi na
poglobljenih analizah občutka pripadnosti šoli znotraj različnih socialno-
-demografskih skupin, kar je v primerjavi s tujimi raziskavami doprinos,
113
