Page 115 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 115
Omejitve študije in smernice za nadaljnje
raziskovanje
Metode analiziranja podatkov v tej študiji temeljijo na ugotavljanju po-
vezanosti različnih napovednikov in dopuščajo zgolj sklepanje o sme-
ri in moči povezanosti med napovedniki ter občutkom pripadnosti šoli, o
vzročno-posledičnih odnosih pa ne moremo govoriti. Poleg tega so obrav-
navani napovedniki le eden izmed dejavnikov, ki lahko učinkujejo na ob-
čutek pripadnosti šoli pri učencih in učenkah, saj je ta rezultat več, tudi še
nepojasnjenih, dejavnikov, ki se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Po-
membno je tudi dejstvo, da so ocene učinkov omenjenih dejavnikov ugoto-
vljene na podlagi osebnih zaznav učencev in učenk ter dijakov in dijakinj in
predstavljajo le subjektivno oceno stanja v določenem trenutku. Poleg tega
so v raziskavo PISA vključeni dijaki in dijakinje, ki se na prehodu v srednje-
šolsko izobraževanje soočajo z različnimi psihosocialnimi izzivi, kar lah-
ko učinkuje na njihovo nižjo oceno občutka pripadnosti šoli v tem obdob-
ju. Na odgovore učencev in dijakov pa lahko učinkujejo tudi številni drugi
trenutni dejavniki, kot je na primer slabše počutje, trenutni konflikt z do-
ločenim učiteljem ali s sošolci, odgovarjanje v skladu s tem, kar je med vr-
stniki družbeno sprejemljivo, in podobno.
Glede na to, da je vzorčenje v mednarodnih raziskavah znanja dvosto-
penjsko, bi veljalo napovedne modele, uporabljene v tej študiji, v prihodnje
preveriti tudi z metodo hierarhičnega linearnega modeliranja.
Identificirane raziskovalne praznine in rezultati raziskave, s katerimi
smo jih delno zapolnili, kažejo na potrebo in smiselnost nadaljnjega preu-
čevanja občutka pripadnosti šoli v slovenskem izobraževalnem prostoru.
115
raziskovanje
Metode analiziranja podatkov v tej študiji temeljijo na ugotavljanju po-
vezanosti različnih napovednikov in dopuščajo zgolj sklepanje o sme-
ri in moči povezanosti med napovedniki ter občutkom pripadnosti šoli, o
vzročno-posledičnih odnosih pa ne moremo govoriti. Poleg tega so obrav-
navani napovedniki le eden izmed dejavnikov, ki lahko učinkujejo na ob-
čutek pripadnosti šoli pri učencih in učenkah, saj je ta rezultat več, tudi še
nepojasnjenih, dejavnikov, ki se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Po-
membno je tudi dejstvo, da so ocene učinkov omenjenih dejavnikov ugoto-
vljene na podlagi osebnih zaznav učencev in učenk ter dijakov in dijakinj in
predstavljajo le subjektivno oceno stanja v določenem trenutku. Poleg tega
so v raziskavo PISA vključeni dijaki in dijakinje, ki se na prehodu v srednje-
šolsko izobraževanje soočajo z različnimi psihosocialnimi izzivi, kar lah-
ko učinkuje na njihovo nižjo oceno občutka pripadnosti šoli v tem obdob-
ju. Na odgovore učencev in dijakov pa lahko učinkujejo tudi številni drugi
trenutni dejavniki, kot je na primer slabše počutje, trenutni konflikt z do-
ločenim učiteljem ali s sošolci, odgovarjanje v skladu s tem, kar je med vr-
stniki družbeno sprejemljivo, in podobno.
Glede na to, da je vzorčenje v mednarodnih raziskavah znanja dvosto-
penjsko, bi veljalo napovedne modele, uporabljene v tej študiji, v prihodnje
preveriti tudi z metodo hierarhičnega linearnega modeliranja.
Identificirane raziskovalne praznine in rezultati raziskave, s katerimi
smo jih delno zapolnili, kažejo na potrebo in smiselnost nadaljnjega preu-
čevanja občutka pripadnosti šoli v slovenskem izobraževalnem prostoru.
115
