Page 116 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 116
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
Razvoj občutka pripadnosti šoli je smiselno preučevati še v odnosu do
drugih povezanih konceptov, kot so na primer šolska klima ali drugi ele-
menti pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, karakter, samozavest,
skrb) (na primer Kozina, 2019), pri tem pa se kot še posebej pomembno
kaže vprašanje povezanosti občutka pripadnosti šoli s prispevanjem v šol-
ski, lokalni in nacionalni skupnosti.
Zbrane kvantitativne podatke je koristno osmisliti tudi s poglobljeno
kvalitativno raziskavo in na reprezentativnem vzorcu preveriti, kako šole v
Sloveniji razumejo občutek pripadnosti šoli, kot kako pomembnega ga oce-
njujejo, koliko pozornosti mu namenjajo in na kakšne načine. Z navede-
nimi podatki, zbranimi na podlagi analize formalnih dokumentov šol (na
primer letnih delovnih načrtov, vzgojnih načrtov), z vprašalniki ter s foku-
snimi skupinami z različnimi skupinami relevantnih akterjev (vodstva šol,
učitelji, učenci) bi dodatno pomembno osvetlili rezultate te raziskave ter
glede na mednarodno povprečje podpovprečen občutek pripadnosti šoli,
ki ga izkazujejo naši učenci in učenke ter dijaki in dijakinje v mednaro-
dnih raziskavah znanja. Nezanemarljiv je tudi pomen kvalitativno zbranih
podatkov za načrtovanje ustrezno znanstveno podprtih javnopolitičnih in
praktičnih intervencij za spodbujanje občutka pripadnosti šoli v sloven-
skem izobraževalnem prostoru.
116
Razvoj občutka pripadnosti šoli je smiselno preučevati še v odnosu do
drugih povezanih konceptov, kot so na primer šolska klima ali drugi ele-
menti pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, karakter, samozavest,
skrb) (na primer Kozina, 2019), pri tem pa se kot še posebej pomembno
kaže vprašanje povezanosti občutka pripadnosti šoli s prispevanjem v šol-
ski, lokalni in nacionalni skupnosti.
Zbrane kvantitativne podatke je koristno osmisliti tudi s poglobljeno
kvalitativno raziskavo in na reprezentativnem vzorcu preveriti, kako šole v
Sloveniji razumejo občutek pripadnosti šoli, kot kako pomembnega ga oce-
njujejo, koliko pozornosti mu namenjajo in na kakšne načine. Z navede-
nimi podatki, zbranimi na podlagi analize formalnih dokumentov šol (na
primer letnih delovnih načrtov, vzgojnih načrtov), z vprašalniki ter s foku-
snimi skupinami z različnimi skupinami relevantnih akterjev (vodstva šol,
učitelji, učenci) bi dodatno pomembno osvetlili rezultate te raziskave ter
glede na mednarodno povprečje podpovprečen občutek pripadnosti šoli,
ki ga izkazujejo naši učenci in učenke ter dijaki in dijakinje v mednaro-
dnih raziskavah znanja. Nezanemarljiv je tudi pomen kvalitativno zbranih
podatkov za načrtovanje ustrezno znanstveno podprtih javnopolitičnih in
praktičnih intervencij za spodbujanje občutka pripadnosti šoli v sloven-
skem izobraževalnem prostoru.
116
