Page 42 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 42
Opis pojma: pomen, etimologija, prevajanje
Beseda paideía (παιδεία) je starogrškega izvora, v etimološkem smislu izhaja iz
besede pais (otrok), označuje pa proces vzgoje in izobraževanja, »ki ga vodijo
družina, učitelji in družba kot celota, skozi katerega otrok postopoma prido-
biva sposobnosti in vrednote, ki bodo organizirale njegovo odraslo življenje«
(Cambiano, 2012, str. 318). Toda do približno srede 5. stoletja pred našim štet-
jem, ko se je beseda paideia najverjetneje začela uporabljati, je bil njen pomen
drugačen. Pomenila je predvsem vzgojo v smislu reje otroka (trophé) in še ne
kultiviranja in moralnega formiranja grškega človeka, torej tako, kot je razuml-
jena še danes (Jaeger, 1973, str. 25). Pozneje je bila vz-reja (ana-trophé) otroka
običajno mišljena kot hranjenje in skrb za majhnega otroka, ki je trajala nekako
do njegovega sedmega leta, ko so dečki odšli v šolo in se je začela njihova pra-
va vzgoja oz. proces njihovega telesnega ter duhovnega oblikovanja tako v šoli
kakor izven nje, imenovan paideia (Marrou, 1983, str. 215).
Zaradi njene večpomenskosti je besedo paideia skoraj nemogoče ustrezno pre-
42 vesti v druge jezike z eno samo besedo. Zato jo nekateri prevajalci iz grščine
puščajo neprevedeno in zapisano v izvirni ali v transliterirani obliki. Podobno
ravnajo številni pisci filozofskih, zgodovinskih in pedagoških del. Oboji pa jo
včasih prevedejo in jo obenem zapišejo še v neprevedeni obliki. V jezikovnih
slovarjih je v sodobne jezike v glavnem prevedena z izrazi, ki označujejo bodi-
si vzgojni in izobraževalni proces (vzgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, kazno-
vanje) bodisi rezultat tega procesa (izobrazba, znanost, veda). S temi sloven-
skimi izrazi je beseda pojasnjena v grško-slovenskem slovarju, pri čemer ima
izraz paideia tudi pomen kaznovanja oz. vzgoje s pomočjo kaznovanja in po-
kore, vendar le v svetopisemskih besedilih nove zaveze (Dokler, 1915). Še šir-
ši pomenski razpon besede (v smislu procesa in rezultata tega procesa) najde-
mo, npr., v grško-angleškem slovarju, kjer se navajajo izrazi rearing of a child;
training and teaching, education; mental culture, learning; parts or systems of edu-
cation; culture of trees; ropes of papyrus; anything taught or learned, art, science;
chastisement; youth, childhood; body of youths (Liddell in Scott, 1940), in v gr-
ško-francoskem slovarju, kjer se navajajo izrazi éducation des enfants; culture
des arbres; instruction, culture de l’esprit, connaissance des arts libéraux;
connaissances particulières en une science ou en un art, expérience; art de faire
quelque chose, l’art des Egyptiens pour tresser des cordages; leçon, châtiment
divin; jeunesse, l’âge de la jeunesse, les jeunes gens (Bailly, 1935). V teh slovar-
jih so navedena tudi grška besedila oz. konteksti, v katerih ima beseda paideia
različne pomene (vzgoja, vzreja, formiranje, kultura duha, poznavanje svobod-
nih umetnosti oz. veščin, znanost, mladina kot objekt vzgoje, kultiviranje dre-
ves, vzgoja s pomočjo kaznovanja in pokore itd.).
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
Beseda paideía (παιδεία) je starogrškega izvora, v etimološkem smislu izhaja iz
besede pais (otrok), označuje pa proces vzgoje in izobraževanja, »ki ga vodijo
družina, učitelji in družba kot celota, skozi katerega otrok postopoma prido-
biva sposobnosti in vrednote, ki bodo organizirale njegovo odraslo življenje«
(Cambiano, 2012, str. 318). Toda do približno srede 5. stoletja pred našim štet-
jem, ko se je beseda paideia najverjetneje začela uporabljati, je bil njen pomen
drugačen. Pomenila je predvsem vzgojo v smislu reje otroka (trophé) in še ne
kultiviranja in moralnega formiranja grškega človeka, torej tako, kot je razuml-
jena še danes (Jaeger, 1973, str. 25). Pozneje je bila vz-reja (ana-trophé) otroka
običajno mišljena kot hranjenje in skrb za majhnega otroka, ki je trajala nekako
do njegovega sedmega leta, ko so dečki odšli v šolo in se je začela njihova pra-
va vzgoja oz. proces njihovega telesnega ter duhovnega oblikovanja tako v šoli
kakor izven nje, imenovan paideia (Marrou, 1983, str. 215).
Zaradi njene večpomenskosti je besedo paideia skoraj nemogoče ustrezno pre-
42 vesti v druge jezike z eno samo besedo. Zato jo nekateri prevajalci iz grščine
puščajo neprevedeno in zapisano v izvirni ali v transliterirani obliki. Podobno
ravnajo številni pisci filozofskih, zgodovinskih in pedagoških del. Oboji pa jo
včasih prevedejo in jo obenem zapišejo še v neprevedeni obliki. V jezikovnih
slovarjih je v sodobne jezike v glavnem prevedena z izrazi, ki označujejo bodi-
si vzgojni in izobraževalni proces (vzgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, kazno-
vanje) bodisi rezultat tega procesa (izobrazba, znanost, veda). S temi sloven-
skimi izrazi je beseda pojasnjena v grško-slovenskem slovarju, pri čemer ima
izraz paideia tudi pomen kaznovanja oz. vzgoje s pomočjo kaznovanja in po-
kore, vendar le v svetopisemskih besedilih nove zaveze (Dokler, 1915). Še šir-
ši pomenski razpon besede (v smislu procesa in rezultata tega procesa) najde-
mo, npr., v grško-angleškem slovarju, kjer se navajajo izrazi rearing of a child;
training and teaching, education; mental culture, learning; parts or systems of edu-
cation; culture of trees; ropes of papyrus; anything taught or learned, art, science;
chastisement; youth, childhood; body of youths (Liddell in Scott, 1940), in v gr-
ško-francoskem slovarju, kjer se navajajo izrazi éducation des enfants; culture
des arbres; instruction, culture de l’esprit, connaissance des arts libéraux;
connaissances particulières en une science ou en un art, expérience; art de faire
quelque chose, l’art des Egyptiens pour tresser des cordages; leçon, châtiment
divin; jeunesse, l’âge de la jeunesse, les jeunes gens (Bailly, 1935). V teh slovar-
jih so navedena tudi grška besedila oz. konteksti, v katerih ima beseda paideia
različne pomene (vzgoja, vzreja, formiranje, kultura duha, poznavanje svobod-
nih umetnosti oz. veščin, znanost, mladina kot objekt vzgoje, kultiviranje dre-
ves, vzgoja s pomočjo kaznovanja in pokore itd.).
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
