Page 46 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 46
icizem pa sta se »obračala na vse ljudi« (Hadot, 2009, str. 120–121). Paideia
platonizma, aristotelizma in stoicizma je imela dva cilja: vzgajati državljane
in filozofe. Za filozofe je filozofsko življenje še vedno najvišja oblika delova-
nja in zato predstavlja vrhunec paideie: postati človek v polnem pomenu be-
sede in ne zgolj dober državljan, za običajne državljane pa je bila filozofija
del njihove splošne izobrazbe in kulture (Cambiano, 2012, str. 324). V heleni-
stični dobi je bilo ukvarjanje mladih s filozofijo namenjeno predvsem vzgoji
vrlega državljana in filozofija je v obliki dialektike tako postala del splošne-
ga izobraževanja, imenovanega enkýklios paideía. Zasnutek takega enciklič-
nega izobraževalnega programa najdemo že v Platonovi Državi in Zakonih
ter Aristotelovi Politiki.
Enkýklios paideía
Izraz enkýklios paideía je bil pozneje prevzet v sodobne jezike kot »enciklo-
pedija«, vendar pa pomen besede »enciklopedija«, kakor to besedo razume-
46 mo danes in kot so jo razumeli že francoski enciklopedisti (celotna znanost
in totalnost vsega človeškega znanja, dostopnega v nekem zgodovinskem
obdobju znotraj določene civilizacije), ne ustreza tistemu, kar je pomenil
izraz enkýklios paideía. Ta izraz namreč ne označuje izobrazbe, ki bi posku-
šala združiti vse znanosti, ki jih je poznala helenska civilizacija, temveč izo-
brazbo, ki v glavnem obsega le literarne (gramatika, retorika, dialektika) in
matematične (aritmetika, geometrija, muzika, astronomija) discipline, ne
vključuje pa npr. fizike, kozmologije, geografije, biologije, naravne zgodovi-
ne in pogosto tudi ne filozofije. Izraz enkýklios paideía torej ne označuje en-
ciklopedične izobrazbe v sodobnem pomenu besede, ampak helenistični ide-
al splošne izobrazbe ali splošne kulture. Takšna izobrazba je po eni strani
izobrazba, ki jo je moral imeti vsak svoboden Grk, če je hotel veljati za izo-
braženega. Po drugi strani pa pomeni tudi izobrazbo, ki jo daje program prej
omenjenih sedmih učnih predmetov oz. disciplin, ki je bil razumljen kot pro-
pedevtika, kot osnova vseh višjih študijev. Ta učni program so najprej pre-
vzeli Rimljani kot artes liberales, potem pa ga je pod istim imenom prevzel
srednji vek (Marrou, 1964, str. 264–265). Za Platona, denimo, sta bili resnič-
na paideia samo tista vzgoja in izobrazba, ki sta dečka usmerjali k vrlini, kar
je v njem vzbujalo željo in težnjo, da postane popoln državljan, ki zna pra-
vično vladati in se obenem tudi podrejati (vzgoja ali izobrazba, ki je težila
k pridobivanju praktičnih znanj, denarja ali telesne moči, pa po njegovem
mnenju ne zasluži tega imena). Pod vplivom »razsvetljenskega« delovanja
sofistov pa je paideia vse bolj postajala sinonim za umetniško in znanstve-
no izobrazbo, retorika pa za kulturo duha (Izokrat), sredstvo, ki omogoča
prisvajanje splošne kulture (paideia) preko študija izbranih primerov iz lite-
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
platonizma, aristotelizma in stoicizma je imela dva cilja: vzgajati državljane
in filozofe. Za filozofe je filozofsko življenje še vedno najvišja oblika delova-
nja in zato predstavlja vrhunec paideie: postati človek v polnem pomenu be-
sede in ne zgolj dober državljan, za običajne državljane pa je bila filozofija
del njihove splošne izobrazbe in kulture (Cambiano, 2012, str. 324). V heleni-
stični dobi je bilo ukvarjanje mladih s filozofijo namenjeno predvsem vzgoji
vrlega državljana in filozofija je v obliki dialektike tako postala del splošne-
ga izobraževanja, imenovanega enkýklios paideía. Zasnutek takega enciklič-
nega izobraževalnega programa najdemo že v Platonovi Državi in Zakonih
ter Aristotelovi Politiki.
Enkýklios paideía
Izraz enkýklios paideía je bil pozneje prevzet v sodobne jezike kot »enciklo-
pedija«, vendar pa pomen besede »enciklopedija«, kakor to besedo razume-
46 mo danes in kot so jo razumeli že francoski enciklopedisti (celotna znanost
in totalnost vsega človeškega znanja, dostopnega v nekem zgodovinskem
obdobju znotraj določene civilizacije), ne ustreza tistemu, kar je pomenil
izraz enkýklios paideía. Ta izraz namreč ne označuje izobrazbe, ki bi posku-
šala združiti vse znanosti, ki jih je poznala helenska civilizacija, temveč izo-
brazbo, ki v glavnem obsega le literarne (gramatika, retorika, dialektika) in
matematične (aritmetika, geometrija, muzika, astronomija) discipline, ne
vključuje pa npr. fizike, kozmologije, geografije, biologije, naravne zgodovi-
ne in pogosto tudi ne filozofije. Izraz enkýklios paideía torej ne označuje en-
ciklopedične izobrazbe v sodobnem pomenu besede, ampak helenistični ide-
al splošne izobrazbe ali splošne kulture. Takšna izobrazba je po eni strani
izobrazba, ki jo je moral imeti vsak svoboden Grk, če je hotel veljati za izo-
braženega. Po drugi strani pa pomeni tudi izobrazbo, ki jo daje program prej
omenjenih sedmih učnih predmetov oz. disciplin, ki je bil razumljen kot pro-
pedevtika, kot osnova vseh višjih študijev. Ta učni program so najprej pre-
vzeli Rimljani kot artes liberales, potem pa ga je pod istim imenom prevzel
srednji vek (Marrou, 1964, str. 264–265). Za Platona, denimo, sta bili resnič-
na paideia samo tista vzgoja in izobrazba, ki sta dečka usmerjali k vrlini, kar
je v njem vzbujalo željo in težnjo, da postane popoln državljan, ki zna pra-
vično vladati in se obenem tudi podrejati (vzgoja ali izobrazba, ki je težila
k pridobivanju praktičnih znanj, denarja ali telesne moči, pa po njegovem
mnenju ne zasluži tega imena). Pod vplivom »razsvetljenskega« delovanja
sofistov pa je paideia vse bolj postajala sinonim za umetniško in znanstve-
no izobrazbo, retorika pa za kulturo duha (Izokrat), sredstvo, ki omogoča
prisvajanje splošne kulture (paideia) preko študija izbranih primerov iz lite-
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
