Page 38 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 38
Odločitev, da koncept osnovnih spretnosti nadomestijo s konceptom ključ-
nih kompetenc, je hkrati pomenila vstop kompetenčnega diskurza v evrop-
ske šolskopolitične dokumente, kar je močno vplivalo tudi na šolske politike
in kurikularno načrtovanje na nacionalni ravni posameznih držav, med dru-
gim tudi v Sloveniji. Po letu 2010 je v kontekstu evropske šolske politike na-
stala tudi vrsta drugih dokumentov, ki opisujejo kompetence in kompetenč-
ne okvire na številnih področjih (digitalne kompetence, zelene kompetence,
kompetence za vseživljenjsko učenje ipd.).
Uvajanje ključnih kompetenc v kurikularne rešitve sicer ni ostalo brez kritič-
nega teoretskega odziva. Konceptu so nekateri avtorji očitali pomensko ne-
jasnost (Norris, 1991; Westera, 2001), opozarjali pa so tudi, da prav njegova
pomenska širina – in hkrati praznina – učinkuje tako, da se mu – kot vsaki
ideološki formuli – preprosto ni mogoče zoperstaviti, saj je po definiciji vse-
obsegajoč. Lum (1999), denimo, ugotavlja, da je bil pojem kompetence v izo-
braževanju pogosto deležen kritik, češ da zmanjšuje pomen znanja in razu-
38 mevanja, toda te kritike so vselej naletele na podoben odziv, da je namreč
znanje že po definiciji del kompetence, tako kot so vanjo vpisane še številne
druge razsežnosti: aplikativnost znanja, kritičnost, ustvarjalnost, motivaci-
ja za njegovo mobilizacijo, ustrezne osebnostne lastnosti, nabor vrednot –
in tako dalje v nedogled. »S tega vidika se je protislovno spraševati, ‚ali kom-
petenca zadostuje‘ […], sugerirati, da bi bilo treba seči ‚onkraj kompetence‘
[…], ali raziskovati, če je ta ‚dovolj dobra‘ […], saj so kompetence za njihove
zagovornike po definiciji vsevključujoče in nujno zadostne – karkoli manj od
tega ne bi bilo ‚kompetenca‘« (str. 405). Podobno v svoji razpravi ponazorita
Delamare Le Deist in Winterton (2005), ko po eni strani ugotavljata, da je v
literaturi kompetenca pogosto označena kot »zmeden koncept« (angl. fuzzy
concept) (str. 29), ki pa naj bi bil hkrati uporaben na področju povezovanja
izobraževanja ter trga dela, pri čemer se logično zastavlja vprašanje, kako je
lahko nekaj, kar naj bi bilo zmedeno, nedorečeno in neoprijemljivo, uporab-
no pri povezovanju zaposlitvene in izobraževalne sfere. Toda kot ugotavlja
Štefanc (2007), je paradoks zgolj navidezen: prav neoprijemljivost, nestabil-
nost koncepta kompetence bistveno vzpostavlja njegovo uporabnost, pri-
ročnost pri zagotavljanju implementacije vsakokratnih ekonomskih intere-
sov oz. pričakovanj ekonomske sfere v polje vzgoje in izobraževanja (prim.
tudi Laval, 2005).
Damijan Štefanc
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
nih kompetenc, je hkrati pomenila vstop kompetenčnega diskurza v evrop-
ske šolskopolitične dokumente, kar je močno vplivalo tudi na šolske politike
in kurikularno načrtovanje na nacionalni ravni posameznih držav, med dru-
gim tudi v Sloveniji. Po letu 2010 je v kontekstu evropske šolske politike na-
stala tudi vrsta drugih dokumentov, ki opisujejo kompetence in kompetenč-
ne okvire na številnih področjih (digitalne kompetence, zelene kompetence,
kompetence za vseživljenjsko učenje ipd.).
Uvajanje ključnih kompetenc v kurikularne rešitve sicer ni ostalo brez kritič-
nega teoretskega odziva. Konceptu so nekateri avtorji očitali pomensko ne-
jasnost (Norris, 1991; Westera, 2001), opozarjali pa so tudi, da prav njegova
pomenska širina – in hkrati praznina – učinkuje tako, da se mu – kot vsaki
ideološki formuli – preprosto ni mogoče zoperstaviti, saj je po definiciji vse-
obsegajoč. Lum (1999), denimo, ugotavlja, da je bil pojem kompetence v izo-
braževanju pogosto deležen kritik, češ da zmanjšuje pomen znanja in razu-
38 mevanja, toda te kritike so vselej naletele na podoben odziv, da je namreč
znanje že po definiciji del kompetence, tako kot so vanjo vpisane še številne
druge razsežnosti: aplikativnost znanja, kritičnost, ustvarjalnost, motivaci-
ja za njegovo mobilizacijo, ustrezne osebnostne lastnosti, nabor vrednot –
in tako dalje v nedogled. »S tega vidika se je protislovno spraševati, ‚ali kom-
petenca zadostuje‘ […], sugerirati, da bi bilo treba seči ‚onkraj kompetence‘
[…], ali raziskovati, če je ta ‚dovolj dobra‘ […], saj so kompetence za njihove
zagovornike po definiciji vsevključujoče in nujno zadostne – karkoli manj od
tega ne bi bilo ‚kompetenca‘« (str. 405). Podobno v svoji razpravi ponazorita
Delamare Le Deist in Winterton (2005), ko po eni strani ugotavljata, da je v
literaturi kompetenca pogosto označena kot »zmeden koncept« (angl. fuzzy
concept) (str. 29), ki pa naj bi bil hkrati uporaben na področju povezovanja
izobraževanja ter trga dela, pri čemer se logično zastavlja vprašanje, kako je
lahko nekaj, kar naj bi bilo zmedeno, nedorečeno in neoprijemljivo, uporab-
no pri povezovanju zaposlitvene in izobraževalne sfere. Toda kot ugotavlja
Štefanc (2007), je paradoks zgolj navidezen: prav neoprijemljivost, nestabil-
nost koncepta kompetence bistveno vzpostavlja njegovo uporabnost, pri-
ročnost pri zagotavljanju implementacije vsakokratnih ekonomskih intere-
sov oz. pričakovanj ekonomske sfere v polje vzgoje in izobraževanja (prim.
tudi Laval, 2005).
Damijan Štefanc
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi