Page 36 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 36
uveljavljati prepričanje, da je treba vzpostaviti ustrezne mehanizme, s kate-
rimi bo mogoče meriti učinkovitost dela učiteljev. Toda razumevanje kompe-
tenc kot cilja izobraževanja se kaže skozi različne iniciative, ki jih zasledimo
v šolski politiki in pedagoški teoriji od 70. let prejšnjega stoletja, in sicer naj-
prej zlasti na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja ter uspo-
sabljanja. V povezavi s težnjami po tesnejšem povezovanju šole in trga dela,
s predpostavko, da sta ekonomska produktivnost in zaposljivost pomemb-
no odvisni od šole in izobraževanja, je koncept kompetence v polje vzgoje
in izobraževanja vstopil na način, kot ga je artikulirala teorija managemen-
ta. McClelland (1973) je tako eden od avtorjev, ki je v tem obdobju razumel
koncept kompetence kot alternativo konceptu inteligentnosti: če je namreč
inteligentnost inherentna, posamezniku lastna in razmeroma nespremenl-
jiva danost, ki je ni mogoče bistveno spreminjati pod vplivi izkušenj, je kom-
petence razumel kot niz pridobljenih oz. pridobljivih zmožnosti, spretnosti
in osebnostnih značilnosti, pomembnih za uspešno opravljanje izbranega
poklica ter soočanje z različnimi življenjskimi izzivi. V istem obdobju je v
36 ZDA vpliv pridobivalo tudi gibanje za kompetenčno osnovano izobraževanje
(angl. competency-based education), ki naj bi omogočilo učinkovitejše uvel-
javljanje odgovornosti šol za učne rezultate (angl. accountability) (prim. Wi-
se, 1979). V nekaterih ameriških zveznih državah so v drugi polovici 70.
let tako vpeljali sistemsko preverjanje minimalnih kompetenc (angl. mini-
mum-competency testing), ki se je razširilo do tolikšne mere, da je Walstad le-
ta 1984 (str. 261) že ugotavljal, da »je postalo testiranje minimalnih kompe-
tenc v zadnjih letih vodilna sila v ameriškem izobraževanju«.
Do podobnih kompetenčnih teženj je v tem obdobju prihajalo tudi v evrop-
skem prostoru. V Nemčiji se je v 70. letih pričela uveljavljati teza, da je mo-
goče ekonomske potrebe (povezane s konceptom kvalifikacij) in prizadevan-
ja po humanistični formaciji osebnosti produktivno zbližati, stična točka pa
naj bi bile t. i. »kritične zmožnosti«, ki so sestavni del tako koncepta kva-
lifikacij kot koncepta Bildung. Na tej podlagi so se pričele uveljavljati tudi
različne (zlasti horizontalne) klasifikacije kompetenc, denimo triada Sach-
kompetenz, Sozialkompetenz in Selbstkompetenz (Roth, 1971) ali razdelitev na
Fachkompetenz, politische Kompetenz in humane Kompetenz (Witt in Lehman,
2001). Konec 90. let se v Nemčiji pojavi šolskopolitična iniciativa »Forum
Bildung«, v okviru katere so kot osnovo za kurikularno načrtovanje postavili
šest temeljnih kompetenc oz. kompetenčnih kategorij: inteligentno znanje
(nem. Intelligentes Wissen), uporabno znanje (nem. Anwendungsfähiges Wis-
sen), kompetenca za učenje oz. učenje učenja (nem. Lernkompetenz), meto-
dično-instrumentalne ključne kompetence (nem. Methodisch-instrumentelle
Schlüsselkompetenzen), socialne kompetence (nem. Soziale Kompetenzen) ter
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
rimi bo mogoče meriti učinkovitost dela učiteljev. Toda razumevanje kompe-
tenc kot cilja izobraževanja se kaže skozi različne iniciative, ki jih zasledimo
v šolski politiki in pedagoški teoriji od 70. let prejšnjega stoletja, in sicer naj-
prej zlasti na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja ter uspo-
sabljanja. V povezavi s težnjami po tesnejšem povezovanju šole in trga dela,
s predpostavko, da sta ekonomska produktivnost in zaposljivost pomemb-
no odvisni od šole in izobraževanja, je koncept kompetence v polje vzgoje
in izobraževanja vstopil na način, kot ga je artikulirala teorija managemen-
ta. McClelland (1973) je tako eden od avtorjev, ki je v tem obdobju razumel
koncept kompetence kot alternativo konceptu inteligentnosti: če je namreč
inteligentnost inherentna, posamezniku lastna in razmeroma nespremenl-
jiva danost, ki je ni mogoče bistveno spreminjati pod vplivi izkušenj, je kom-
petence razumel kot niz pridobljenih oz. pridobljivih zmožnosti, spretnosti
in osebnostnih značilnosti, pomembnih za uspešno opravljanje izbranega
poklica ter soočanje z različnimi življenjskimi izzivi. V istem obdobju je v
36 ZDA vpliv pridobivalo tudi gibanje za kompetenčno osnovano izobraževanje
(angl. competency-based education), ki naj bi omogočilo učinkovitejše uvel-
javljanje odgovornosti šol za učne rezultate (angl. accountability) (prim. Wi-
se, 1979). V nekaterih ameriških zveznih državah so v drugi polovici 70.
let tako vpeljali sistemsko preverjanje minimalnih kompetenc (angl. mini-
mum-competency testing), ki se je razširilo do tolikšne mere, da je Walstad le-
ta 1984 (str. 261) že ugotavljal, da »je postalo testiranje minimalnih kompe-
tenc v zadnjih letih vodilna sila v ameriškem izobraževanju«.
Do podobnih kompetenčnih teženj je v tem obdobju prihajalo tudi v evrop-
skem prostoru. V Nemčiji se je v 70. letih pričela uveljavljati teza, da je mo-
goče ekonomske potrebe (povezane s konceptom kvalifikacij) in prizadevan-
ja po humanistični formaciji osebnosti produktivno zbližati, stična točka pa
naj bi bile t. i. »kritične zmožnosti«, ki so sestavni del tako koncepta kva-
lifikacij kot koncepta Bildung. Na tej podlagi so se pričele uveljavljati tudi
različne (zlasti horizontalne) klasifikacije kompetenc, denimo triada Sach-
kompetenz, Sozialkompetenz in Selbstkompetenz (Roth, 1971) ali razdelitev na
Fachkompetenz, politische Kompetenz in humane Kompetenz (Witt in Lehman,
2001). Konec 90. let se v Nemčiji pojavi šolskopolitična iniciativa »Forum
Bildung«, v okviru katere so kot osnovo za kurikularno načrtovanje postavili
šest temeljnih kompetenc oz. kompetenčnih kategorij: inteligentno znanje
(nem. Intelligentes Wissen), uporabno znanje (nem. Anwendungsfähiges Wis-
sen), kompetenca za učenje oz. učenje učenja (nem. Lernkompetenz), meto-
dično-instrumentalne ključne kompetence (nem. Methodisch-instrumentelle
Schlüsselkompetenzen), socialne kompetence (nem. Soziale Kompetenzen) ter
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
