Page 93 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 93
ur esničevanje ciljev književne didaktike z izpolnjevanjem profila književne osebe ...
prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, pa uporabe družbenih omrežij
(vsaj) v zgodnjem obdobju šolanja ne priporočamo niti učenci za to nima-
jo zadostnih digitalnih kompetenc (Kerneža in Kordigel, 2022; Legvart et
al., 2022).
Izvedena raziskava se potrjuje v okviru že izvedenih raziskav, ki so
prav tako pokazale, da je Facebook družbeno omrežje, na katerem se učen-
ci lahko učijo in tudi uspešno napredujejo (npr. Manca in Ranieri, 2016; Vi-
vonta in Avaamidou, 2018), prav tako pa rezultati korelirajo z že izvedenimi
raziskavami na področju književnosti, ki so, podobno kot mi, raziskovale
rabo Facebooka pri pouku književnosti (Mariappan et al., 2017, Stanca in
Cojocaru, 2021). V omenjenih in naši raziskavi so sodelujoči sodelovali z
navdušenjem in motivacijo, rezultati pa so pokazali pozitiven vpliv na uče-
nje ter uspešno razvijanje zmožnosti zaznavanja, doživljanja in vrednotenja
književne osebe. Učenci imajo aktivnosti na Facebooku radi (Eren, 2012),
kljub vsemu pa se moramo zavedati dejstev, ki jih navaja pregledna razi-
skava, v okviru katere Hew (2011) obravnava več raziskav, na podlagi ka-
terih zaključuje, da se Facebook zaenkrat v izobraževanju malo uporablja
(gre sicer za več kot desetletje staro raziskavo, a glede na odsotnost strokov-
nih in znanstvenih poročil o uporabi družbenih omrežij v izobraževanju je
dejstvo še vedno še kako aktualno), da ga učenci uporabljajo predvsem za
ohranjanje stikov z znanci ter da o sebi običajno razkrivajo preveč osebnih
podatkov ter s tem tvegajo elemente svoje zasebnosti.
V okviru zastavljene raziskave smo želeli ugotoviti, ali lahko družbe-
no omrežje Facebook uspešno uporabimo za razvijanje zmožnosti zazna-
vanja, doživljanja in vrednotenja književne osebe, prav tako pa smo želeli
identificirati cilje pouka književnosti, ki jih je mogoče uresničiti tudi v di-
gitalnem okolju. Rezultati potrjujejo, da lahko zmožnosti zaznavanja, do-
življanja in vrednotenja književnih oseb uspešno razvijamo z dejavnostmi
v okviru omenjenega družbenega omrežja. Prav tako ugotavljamo, da lah-
ko na Facebooku uresničujemo večino ciljev književne vzgoje, povezanih
s književno osebo. Vendar želimo še enkrat poudariti, da so bili profili,
ustvarjeni v okviru te raziskave, osnovani na ogledu adaptacije književne-
ga dela v obliki risanke oz. filma. To bi lahko vplivalo na rezultate raziska-
ve, saj so to drugačni mediji z lastnimi zakonitostmi. Knjiga kot literarni
medij bralcu omogoča, da vstopi v svet zgodbe skozi besede, v svoji domi-
šljiji ustvari podobe ter občutja in ima več prostora za lastno interpretaci-
jo, saj je bolj angažiran in aktivno soustvarja zgodbo skozi svoje dojemanje
ter razumevanje besedila. Film ali risanka pa za pripovedovanje zgodbe kot
93
prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, pa uporabe družbenih omrežij
(vsaj) v zgodnjem obdobju šolanja ne priporočamo niti učenci za to nima-
jo zadostnih digitalnih kompetenc (Kerneža in Kordigel, 2022; Legvart et
al., 2022).
Izvedena raziskava se potrjuje v okviru že izvedenih raziskav, ki so
prav tako pokazale, da je Facebook družbeno omrežje, na katerem se učen-
ci lahko učijo in tudi uspešno napredujejo (npr. Manca in Ranieri, 2016; Vi-
vonta in Avaamidou, 2018), prav tako pa rezultati korelirajo z že izvedenimi
raziskavami na področju književnosti, ki so, podobno kot mi, raziskovale
rabo Facebooka pri pouku književnosti (Mariappan et al., 2017, Stanca in
Cojocaru, 2021). V omenjenih in naši raziskavi so sodelujoči sodelovali z
navdušenjem in motivacijo, rezultati pa so pokazali pozitiven vpliv na uče-
nje ter uspešno razvijanje zmožnosti zaznavanja, doživljanja in vrednotenja
književne osebe. Učenci imajo aktivnosti na Facebooku radi (Eren, 2012),
kljub vsemu pa se moramo zavedati dejstev, ki jih navaja pregledna razi-
skava, v okviru katere Hew (2011) obravnava več raziskav, na podlagi ka-
terih zaključuje, da se Facebook zaenkrat v izobraževanju malo uporablja
(gre sicer za več kot desetletje staro raziskavo, a glede na odsotnost strokov-
nih in znanstvenih poročil o uporabi družbenih omrežij v izobraževanju je
dejstvo še vedno še kako aktualno), da ga učenci uporabljajo predvsem za
ohranjanje stikov z znanci ter da o sebi običajno razkrivajo preveč osebnih
podatkov ter s tem tvegajo elemente svoje zasebnosti.
V okviru zastavljene raziskave smo želeli ugotoviti, ali lahko družbe-
no omrežje Facebook uspešno uporabimo za razvijanje zmožnosti zazna-
vanja, doživljanja in vrednotenja književne osebe, prav tako pa smo želeli
identificirati cilje pouka književnosti, ki jih je mogoče uresničiti tudi v di-
gitalnem okolju. Rezultati potrjujejo, da lahko zmožnosti zaznavanja, do-
življanja in vrednotenja književnih oseb uspešno razvijamo z dejavnostmi
v okviru omenjenega družbenega omrežja. Prav tako ugotavljamo, da lah-
ko na Facebooku uresničujemo večino ciljev književne vzgoje, povezanih
s književno osebo. Vendar želimo še enkrat poudariti, da so bili profili,
ustvarjeni v okviru te raziskave, osnovani na ogledu adaptacije književne-
ga dela v obliki risanke oz. filma. To bi lahko vplivalo na rezultate raziska-
ve, saj so to drugačni mediji z lastnimi zakonitostmi. Knjiga kot literarni
medij bralcu omogoča, da vstopi v svet zgodbe skozi besede, v svoji domi-
šljiji ustvari podobe ter občutja in ima več prostora za lastno interpretaci-
jo, saj je bolj angažiran in aktivno soustvarja zgodbo skozi svoje dojemanje
ter razumevanje besedila. Film ali risanka pa za pripovedovanje zgodbe kot
93
