Page 73 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 73
samovrednotenje prečnih veščin učencev na stem-področju ...
jenih v konceptu projekta na vseh sodelujočih šolah, kot študije primerov
pa so na dveh šolah v vsaki sodelujoči državi potekali (2) intervjuji z učen-
ci, učitelji in skrbniki, (3) ovrednotenje digitalnih izdelkov učencev ter (4)
hospitacije.
V kvantitativno evalvacijo je bilo vključenih 2.925 učencev iz 88 šol iz
osmih evropskih držav. V Sloveniji je sodelovalo 512 učencev 6., 7. in 8. raz
reda, ki so obiskovali 26 oddelkov na 17 osnovnih šolah. V Sloveniji so šole
sistematično spremljale in vrednotile dve izbrani prečni veščini. Najpogo-
steje izbrani sta bili sodelovanje in reševanje problemov. Vse šole so preko
učiteljev razrednikov sistematično razvijale še veščine samouravnavanja.
Samoevalvacijski vprašalnik za vrednotenje veščin so učenci reševa-
li dvakrat, pred izvedbo STEM-učnih enot (oktober 2020) in po izvedbi
dveh STEM-učnih enot v razredu (junij 2021). Lestvica, s katero so vredno-
tili, na kateri stopnji menijo, da imajo razvito posamezno prečno veščino,
je bila petstopenjska (1 – zelo slabo; 2 – slabo; 3 – dobro; 4 – zelo dobro; 5 –
odlično). Vsaka prečna veščina v vprašalniku je bila opisana in predstav
ljena s primerom iz vsakdanjega življenja, kar je učencem omogočalo laž-
jo presojo.
Primer vprašanja, uporabljenega v samoevalvacijskem vprašalniku za
učenca za veščino reševanja problemov (Moravec et al., 2022):
Reševanje problemov
Reševanje problemov je veščina, ki pomaga najti rešitve za težka
in zapletena vprašanja. Reševanje problemov lahko vključuje (1)
zastavljanje vprašanja, (2) postavljanje hipoteze, (3) iskanje doka-
zov, (4) raziskovanje/preiskovanje, (5) zbiranje informacij/podat-
kov, (6) obdelovanje informacij in (7) sprejemanje odločitve.
Ni nujno, da so v postopek reševanja problemov vključene vse
omenjene točke, prav tako pa jih ni treba uporabiti v danem vr-
stnem redu.
Primer: Ko sem se zjutraj prebudil, sem na preprogi opazil skriv-
nosten madež. Preproga je bila včeraj čista in nihče ne ve, kako se
je ta madež pojavil. Da bi ga lahko učinkovito očistil, sem najprej
želel izvedeti, kaj ga je povzročilo. Postopek reševanja problemov
mi je pomagal izslediti krivca, najti vzrok za nastanek madeža,
ugotoviti, kako ga odstraniti, in na koncu poskrbeti za odstrani-
tev madeža.
73
jenih v konceptu projekta na vseh sodelujočih šolah, kot študije primerov
pa so na dveh šolah v vsaki sodelujoči državi potekali (2) intervjuji z učen-
ci, učitelji in skrbniki, (3) ovrednotenje digitalnih izdelkov učencev ter (4)
hospitacije.
V kvantitativno evalvacijo je bilo vključenih 2.925 učencev iz 88 šol iz
osmih evropskih držav. V Sloveniji je sodelovalo 512 učencev 6., 7. in 8. raz
reda, ki so obiskovali 26 oddelkov na 17 osnovnih šolah. V Sloveniji so šole
sistematično spremljale in vrednotile dve izbrani prečni veščini. Najpogo-
steje izbrani sta bili sodelovanje in reševanje problemov. Vse šole so preko
učiteljev razrednikov sistematično razvijale še veščine samouravnavanja.
Samoevalvacijski vprašalnik za vrednotenje veščin so učenci reševa-
li dvakrat, pred izvedbo STEM-učnih enot (oktober 2020) in po izvedbi
dveh STEM-učnih enot v razredu (junij 2021). Lestvica, s katero so vredno-
tili, na kateri stopnji menijo, da imajo razvito posamezno prečno veščino,
je bila petstopenjska (1 – zelo slabo; 2 – slabo; 3 – dobro; 4 – zelo dobro; 5 –
odlično). Vsaka prečna veščina v vprašalniku je bila opisana in predstav
ljena s primerom iz vsakdanjega življenja, kar je učencem omogočalo laž-
jo presojo.
Primer vprašanja, uporabljenega v samoevalvacijskem vprašalniku za
učenca za veščino reševanja problemov (Moravec et al., 2022):
Reševanje problemov
Reševanje problemov je veščina, ki pomaga najti rešitve za težka
in zapletena vprašanja. Reševanje problemov lahko vključuje (1)
zastavljanje vprašanja, (2) postavljanje hipoteze, (3) iskanje doka-
zov, (4) raziskovanje/preiskovanje, (5) zbiranje informacij/podat-
kov, (6) obdelovanje informacij in (7) sprejemanje odločitve.
Ni nujno, da so v postopek reševanja problemov vključene vse
omenjene točke, prav tako pa jih ni treba uporabiti v danem vr-
stnem redu.
Primer: Ko sem se zjutraj prebudil, sem na preprogi opazil skriv-
nosten madež. Preproga je bila včeraj čista in nihče ne ve, kako se
je ta madež pojavil. Da bi ga lahko učinkovito očistil, sem najprej
želel izvedeti, kaj ga je povzročilo. Postopek reševanja problemov
mi je pomagal izslediti krivca, najti vzrok za nastanek madeža,
ugotoviti, kako ga odstraniti, in na koncu poskrbeti za odstrani-
tev madeža.
73
