Page 61 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 61
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-351-6.61-69
Do razvoja digitalne strategije šole
preko vrednotenja obstoječih digitalnih praks
Borut Čampelj, Petra Bevek
1. Uvod
V evropskih šolah je razvoj digitalnega izobraževanja vsakdanja stalnica
že več kot 30 let. Šole se ga lotevajo na različne načine, bolj in manj celo-
vito, vodilo napredka pa so bili predvsem nacionalni in EU-razvojni pro-
jekti. V Sloveniji so celovitejše verzije digitalnih strategij šol nastajale od
leta 2009, predvsem v okviru projekta E-šolstvo (Slovensko izobraževalno
omrežje, 2013), prav tako pa so raziskovalci začeli razvijati modele samoe-
valvacije digitalne šole (Čampelj et al., 2014; Čampelj et al., 2019). Podobno
se šole po Evropi vključujejo v različne programe in projekte. Projekt Pri-
znanje digitalna šola od leta 2016 poteka na Škotskem, Irskem in na Sever-
nem Irskem (Kelly in McNair, 2021), njegov namen pa je z ekonomskimi
partnerji zagotavljati porast uporabe informacijsko-komunikacijske tehno-
logije (IKT) pri pouku preko promocije dobrih praks na posamezni šoli. V
zadnjih letih je Evropska komisija objavila celovite okvire digitalnih kom-
petentnosti in samoreflektivna oz. samoevalvacijska orodja: okvir digitalne
kompetentnosti izobraževalne ustanove DigCompOrg (Evropska komisi-
ja, 2015) in njemu prilagojeno samoreflektivno orodje SELFIE (Castaño et al.,
2021), okvir digitalnih kompetenc evropskega državljana DigComp 2.2 (Vu-
orikari et al., 2022), obstajajo pa tudi različna samoevalvacijska orodja, npr.
orodje PIX (Vie et al., 2021), evropski okvir digitalnih kompetenc izobra-
ževalcev DigCompEdu (Redecker, 2017) ter njemu prilagojeno samoreflek-
tivno orodje SELFIE for TEACHERS (Evropska komisija, 2021). Evropski
61
Do razvoja digitalne strategije šole
preko vrednotenja obstoječih digitalnih praks
Borut Čampelj, Petra Bevek
1. Uvod
V evropskih šolah je razvoj digitalnega izobraževanja vsakdanja stalnica
že več kot 30 let. Šole se ga lotevajo na različne načine, bolj in manj celo-
vito, vodilo napredka pa so bili predvsem nacionalni in EU-razvojni pro-
jekti. V Sloveniji so celovitejše verzije digitalnih strategij šol nastajale od
leta 2009, predvsem v okviru projekta E-šolstvo (Slovensko izobraževalno
omrežje, 2013), prav tako pa so raziskovalci začeli razvijati modele samoe-
valvacije digitalne šole (Čampelj et al., 2014; Čampelj et al., 2019). Podobno
se šole po Evropi vključujejo v različne programe in projekte. Projekt Pri-
znanje digitalna šola od leta 2016 poteka na Škotskem, Irskem in na Sever-
nem Irskem (Kelly in McNair, 2021), njegov namen pa je z ekonomskimi
partnerji zagotavljati porast uporabe informacijsko-komunikacijske tehno-
logije (IKT) pri pouku preko promocije dobrih praks na posamezni šoli. V
zadnjih letih je Evropska komisija objavila celovite okvire digitalnih kom-
petentnosti in samoreflektivna oz. samoevalvacijska orodja: okvir digitalne
kompetentnosti izobraževalne ustanove DigCompOrg (Evropska komisi-
ja, 2015) in njemu prilagojeno samoreflektivno orodje SELFIE (Castaño et al.,
2021), okvir digitalnih kompetenc evropskega državljana DigComp 2.2 (Vu-
orikari et al., 2022), obstajajo pa tudi različna samoevalvacijska orodja, npr.
orodje PIX (Vie et al., 2021), evropski okvir digitalnih kompetenc izobra-
ževalcev DigCompEdu (Redecker, 2017) ter njemu prilagojeno samoreflek-
tivno orodje SELFIE for TEACHERS (Evropska komisija, 2021). Evropski
61
