Page 65 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 65
do razvoja digitalne strategije šole preko vrednotenja obstoječih digitalnih praks
3. Metodologija raziskave in rezultati
Da smo lahko odgovorili na raziskovalno vprašanje in oceno učinkovito-
sti programa, smo izvedli raziskavo, pri kateri smo uporabili kombinirano
metodo kvantitativne in kvalitativne evalvacije. V njej je v Sloveniji sodelo-
valo 66 učiteljev, 15 digitalnih šolskih koordinatorjev ter dva kritična prija-
telja, v vseh državah skupaj pa 259 učiteljev, 54 šolskih digitalnih koordina-
torjev in sedem kritičnih prijateljev. V raziskavi je 97 % evropskih učiteljev
priporočalo izvedbo programa tudi na drugih šolah, 94 % šolskih digital-
nih koordinatorjev pa je poročalo, da je sodelovanje v programu izboljšalo
digitalne prakse na šoli.
V nadaljevanju so navedeni rezultati med slovenskimi učitelji in digi-
talnimi koordinatorji. Vsi šolski koordinatorji in 98,48 % učiteljev je potr-
dilo, da je program izpolnil njihova pričakovanja.
Rezultati nakazujejo, da je program prispeval k aktivnemu dialogu
večjega tima učiteljev, vodstva šole in digitalnih koordinatorjev z upora-
bo samo- in vzajemne evalvacije. Med učitelji in digitalnimi koordinator-
ji so bili najdragocenejši naslednji vidiki programovega prispevka k posa-
mezni šoli:
− izmenjava dokazov in primerov dobre prakse na šoli (o tem je po-
ročalo 70 % digitalnih koordinatorjev in 66,7 % učiteljev),
− izvajanje procesa samoevalvacije s pomočjo orodja SELFIE na šoli
(64 % digitalnih koordinatorjev in 66,7 % učiteljev),
− prejem priznanja in pridružitev skupnosti digitalnih šol po vsej
Evropi (34 % digitalnih koordinatorjev in 40 % učiteljev).
Poleg tega je 73 % šolskih koordinatorjev odgovorilo, da so v progra-
mu učitelji sodelovali z drugimi šolami in organizacijami pri razvijanju ter
uporabi učnih in obšolskih dejavnosti s svojimi učenci oz. dijaki. 50 % di-
gitalnih koordinatorjev je potrdilo izboljšanje načinov, kako šolska skup-
nost deli primere dobrih digitalnih praks z drugimi šolami. Koordinatorji
so poročali tudi o drugih pomembnih specifičnih prispevkih, npr. ozave-
ščanju, kaj vse že uporabljajo in na katerih področjih se lahko izboljšajo ter
izpopolnijo rabo IKT, izmenjavi strategij in dopolnjevanju ter rednih sreča-
njih koordinatorjev z vodstvom projekta na ministrstvu ter primerih part
nerjev iz tujine.
Digitalni koordinatorji in učitelji so poročali o porastu digitalnih pra-
ks na sodelujočih šolah, in sicer jih je 80 % pozitivno ocenilo pomembnost
vloge pilotnega programa pri izboljšanju splošne digitalne kompetentnosti
65
3. Metodologija raziskave in rezultati
Da smo lahko odgovorili na raziskovalno vprašanje in oceno učinkovito-
sti programa, smo izvedli raziskavo, pri kateri smo uporabili kombinirano
metodo kvantitativne in kvalitativne evalvacije. V njej je v Sloveniji sodelo-
valo 66 učiteljev, 15 digitalnih šolskih koordinatorjev ter dva kritična prija-
telja, v vseh državah skupaj pa 259 učiteljev, 54 šolskih digitalnih koordina-
torjev in sedem kritičnih prijateljev. V raziskavi je 97 % evropskih učiteljev
priporočalo izvedbo programa tudi na drugih šolah, 94 % šolskih digital-
nih koordinatorjev pa je poročalo, da je sodelovanje v programu izboljšalo
digitalne prakse na šoli.
V nadaljevanju so navedeni rezultati med slovenskimi učitelji in digi-
talnimi koordinatorji. Vsi šolski koordinatorji in 98,48 % učiteljev je potr-
dilo, da je program izpolnil njihova pričakovanja.
Rezultati nakazujejo, da je program prispeval k aktivnemu dialogu
večjega tima učiteljev, vodstva šole in digitalnih koordinatorjev z upora-
bo samo- in vzajemne evalvacije. Med učitelji in digitalnimi koordinator-
ji so bili najdragocenejši naslednji vidiki programovega prispevka k posa-
mezni šoli:
− izmenjava dokazov in primerov dobre prakse na šoli (o tem je po-
ročalo 70 % digitalnih koordinatorjev in 66,7 % učiteljev),
− izvajanje procesa samoevalvacije s pomočjo orodja SELFIE na šoli
(64 % digitalnih koordinatorjev in 66,7 % učiteljev),
− prejem priznanja in pridružitev skupnosti digitalnih šol po vsej
Evropi (34 % digitalnih koordinatorjev in 40 % učiteljev).
Poleg tega je 73 % šolskih koordinatorjev odgovorilo, da so v progra-
mu učitelji sodelovali z drugimi šolami in organizacijami pri razvijanju ter
uporabi učnih in obšolskih dejavnosti s svojimi učenci oz. dijaki. 50 % di-
gitalnih koordinatorjev je potrdilo izboljšanje načinov, kako šolska skup-
nost deli primere dobrih digitalnih praks z drugimi šolami. Koordinatorji
so poročali tudi o drugih pomembnih specifičnih prispevkih, npr. ozave-
ščanju, kaj vse že uporabljajo in na katerih področjih se lahko izboljšajo ter
izpopolnijo rabo IKT, izmenjavi strategij in dopolnjevanju ter rednih sreča-
njih koordinatorjev z vodstvom projekta na ministrstvu ter primerih part
nerjev iz tujine.
Digitalni koordinatorji in učitelji so poročali o porastu digitalnih pra-
ks na sodelujočih šolah, in sicer jih je 80 % pozitivno ocenilo pomembnost
vloge pilotnega programa pri izboljšanju splošne digitalne kompetentnosti
65
