Page 63 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 63
do razvoja digitalne strategije šole preko vrednotenja obstoječih digitalnih praks
V Sloveniji je 136 učiteljev, ravnateljev, digitalnih koordinatorjev in
drugih strokovnih delavcev iz 17 slovenskih osnovnih ter srednjih šol pre-
izkušalo model oblikovanja digitalne strategije šole, ki zajema štiri faze: (1)
reševanje samoevalvacijskega vprašalnika SELFIE z osmih področij digi-
talne šole, (2) 4-urna reflektivna delavnica in identifikacija močnih ter šib-
kih področij in dobre prakse, (3) redna šolska srečanja in podpora šolam
pri identifikaciji dobre prakse po izdelanem okviru kakovosti za dosega-
nje priznanja digitalna šola, (4) pregled oddane prijavnice za priznanje di-
gitalna šola.
Podrobnejši opis poteka dejavnosti v posameznih fazah:
− FAZA 1: Na vsaki šoli je ustrezno število učiteljev, učencev ter
predstavnikov vodstva šole individualno odgovarjalo na samo
evalvacijski vprašalnik orodja SELFIE, ki na podlagi posredova-
nih odgovorov pripravi celovito poročilo. Evropsko orodje SEL-
FIE je samoevalvacijsko oz. samoreflektivno spletno orodje za
merjenje digitalne kompetentnosti šole. Orodje zajema celovi-
to samoevalvacijo na osmih področij delovanja šole, od vodenja,
mreženja, infrastrukture, digitalne didaktike, usposabljanja do
dviga digitalnih kompetenc učencev. Razkriva različna stališča,
kar šoli omogoča, da o njih razpravljajo in razumejo, da lahko iz-
boljšajo uporabo tehnologij za učenje.
− FAZA 2: Predstavniki ministrstva, kritični prijatelj šole in šolski
razvojni tim so v skupinah delali na vsakem izmed osmih podro-
čij SELFIE, se pogovarjali o močnih in šibkih področjih, tistih, ki
jih je mogoče še izboljšati. Da bi šole dobile status evropskih di-
gitalnih šol, so morale zbrati zadostno število dokazov, hkrati pa
so le-ti potrjevali njihova močna področja. Sodelujoče šole v pi-
lotnem programu so imele podporo kritičnega prijatelja, zunanje-
ga svetovalca iz druge šole, strokovnjaka tako s področja izobra-
ževanja kot digitalnega izobraževanja, s ciljem nudenja podpore
pri samem procesu samoevalvacije, zbiranja dokazov in priprave
končne vloge za pridobitev priznanja. V postopku pridobitve pri-
znanja se je evalvirala tudi njihova šolska kultura, strategije po-
klicnega razvoja in učne prakse.
− FAZA 3: Na rednih mesečnih diskusijah za vse vključene šole in
svetovanjih s strani kritičnega prijatelja so potekale diskusije o
dokazih za posamezen kriterij. Pri izboru dokazil so šole morale
biti selektivne, sistematične in metodične. Opisnik in primeri do-
63
V Sloveniji je 136 učiteljev, ravnateljev, digitalnih koordinatorjev in
drugih strokovnih delavcev iz 17 slovenskih osnovnih ter srednjih šol pre-
izkušalo model oblikovanja digitalne strategije šole, ki zajema štiri faze: (1)
reševanje samoevalvacijskega vprašalnika SELFIE z osmih področij digi-
talne šole, (2) 4-urna reflektivna delavnica in identifikacija močnih ter šib-
kih področij in dobre prakse, (3) redna šolska srečanja in podpora šolam
pri identifikaciji dobre prakse po izdelanem okviru kakovosti za dosega-
nje priznanja digitalna šola, (4) pregled oddane prijavnice za priznanje di-
gitalna šola.
Podrobnejši opis poteka dejavnosti v posameznih fazah:
− FAZA 1: Na vsaki šoli je ustrezno število učiteljev, učencev ter
predstavnikov vodstva šole individualno odgovarjalo na samo
evalvacijski vprašalnik orodja SELFIE, ki na podlagi posredova-
nih odgovorov pripravi celovito poročilo. Evropsko orodje SEL-
FIE je samoevalvacijsko oz. samoreflektivno spletno orodje za
merjenje digitalne kompetentnosti šole. Orodje zajema celovi-
to samoevalvacijo na osmih področij delovanja šole, od vodenja,
mreženja, infrastrukture, digitalne didaktike, usposabljanja do
dviga digitalnih kompetenc učencev. Razkriva različna stališča,
kar šoli omogoča, da o njih razpravljajo in razumejo, da lahko iz-
boljšajo uporabo tehnologij za učenje.
− FAZA 2: Predstavniki ministrstva, kritični prijatelj šole in šolski
razvojni tim so v skupinah delali na vsakem izmed osmih podro-
čij SELFIE, se pogovarjali o močnih in šibkih področjih, tistih, ki
jih je mogoče še izboljšati. Da bi šole dobile status evropskih di-
gitalnih šol, so morale zbrati zadostno število dokazov, hkrati pa
so le-ti potrjevali njihova močna področja. Sodelujoče šole v pi-
lotnem programu so imele podporo kritičnega prijatelja, zunanje-
ga svetovalca iz druge šole, strokovnjaka tako s področja izobra-
ževanja kot digitalnega izobraževanja, s ciljem nudenja podpore
pri samem procesu samoevalvacije, zbiranja dokazov in priprave
končne vloge za pridobitev priznanja. V postopku pridobitve pri-
znanja se je evalvirala tudi njihova šolska kultura, strategije po-
klicnega razvoja in učne prakse.
− FAZA 3: Na rednih mesečnih diskusijah za vse vključene šole in
svetovanjih s strani kritičnega prijatelja so potekale diskusije o
dokazih za posamezen kriterij. Pri izboru dokazil so šole morale
biti selektivne, sistematične in metodične. Opisnik in primeri do-
63
