Page 24 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 24
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
posvetiti definicijam tehnologije (npr. instrumentalistična, esencialistična
ipd.), o čemer smo že govorili zgoraj.
Za področje VIZ postaja digitalizacija spričo preteklih pandemičnih
razmer eden od osrednjih pojmov, hkrati pa edukacijska tehnologija (ed-
tech) postaja vidna kot družbeni proces, ki kodira ospoljene, razredne, ver-
ske heteronormativne ipd. norme v vsakdanje edukacijske prakse (Macgil-
christ, 2021). In tukaj nismo daleč od koncepta prikritega kurikula, kot ga
je razvil Philip Jackson leta 1968 v svojem delu Life in Classrooms (Življe-
nje v učilnicah) – to je nekaj, kar se naučimo, ne da bi bilo to eksplicitno na-
črtovano, to so predpostavke, mnenja in pričakovanja, ki pogosto ostane-
jo neizprašana in implicitna ter se prenašajo »nevidno«, »tiho« in »nevede«.
Pomembno se je zavedati, da so tehnologije nastajajoči skupki mate-
rialnih, družbenih in digitalnih dejavnosti (Fawns, 2022). Preden skočimo
na vlak brezpogojne digitalizacije (in, ne, nismo proti, gl. op. zg.), se je tre-
ba vprašati najmanj tole:
− Kako je edukacijska tehnologija vpeta v neenakosti in kako jo ne-
mara pomaga odpravljati?
− Katere strukturne, praktične, zgodovinske, politične, kulturne in
še kakšne dimenzije prispevajo k nepravičnosti na tem področju
in seveda nasploh?
− Kako so izključitve oziroma marginalizacije sproducirane na pre-
sečiščih razreda, spola, vere, starosti ipd. in tehnologije?
− Katere nove oblike neenakosti se pojavljajo ter kateri novi kon-
cepti ali metode bi lahko pomagali pri raziskovanju teh neena-
kosti in posledično njihovem zmanjšanju, če že ne odpravi?
Pričujoča problematika se tesno navezuje na epistemološke predpo-
stavke oziroma jo je mogoče ustrezno osvetliti prav skozi to optiko. Izpo-
staviti je treba osrednjo vlogo subjekta, ki – v pretendiranju na »objektiv-
nost« – z izbrisom potegne za sabo izbris političnega in s tem oblastnih
struktur, ki so inherentne hierarhiji spoznavajočih (Adam, 1998; Adam,
2000). To pa je dvojno pomemben moment, ki pomaga tako pri detektira-
nju prikritega kurikula kot tudi redefiniciji vednosti (oboje je seveda po-
vezano). Torej je treba preučiti načine, kako je software vključen v prakse
oblikovanja kurikula in naravo vednosti (povezava dveh zgoraj omenjenih
dimenzij) (Edwards, 2015). Prvo je lahko diskriminatorno, čeprav ideologi-
ja digitalnega izobraževanja poudarja odprtost in emancipatornost (ibid.).
24
posvetiti definicijam tehnologije (npr. instrumentalistična, esencialistična
ipd.), o čemer smo že govorili zgoraj.
Za področje VIZ postaja digitalizacija spričo preteklih pandemičnih
razmer eden od osrednjih pojmov, hkrati pa edukacijska tehnologija (ed-
tech) postaja vidna kot družbeni proces, ki kodira ospoljene, razredne, ver-
ske heteronormativne ipd. norme v vsakdanje edukacijske prakse (Macgil-
christ, 2021). In tukaj nismo daleč od koncepta prikritega kurikula, kot ga
je razvil Philip Jackson leta 1968 v svojem delu Life in Classrooms (Življe-
nje v učilnicah) – to je nekaj, kar se naučimo, ne da bi bilo to eksplicitno na-
črtovano, to so predpostavke, mnenja in pričakovanja, ki pogosto ostane-
jo neizprašana in implicitna ter se prenašajo »nevidno«, »tiho« in »nevede«.
Pomembno se je zavedati, da so tehnologije nastajajoči skupki mate-
rialnih, družbenih in digitalnih dejavnosti (Fawns, 2022). Preden skočimo
na vlak brezpogojne digitalizacije (in, ne, nismo proti, gl. op. zg.), se je tre-
ba vprašati najmanj tole:
− Kako je edukacijska tehnologija vpeta v neenakosti in kako jo ne-
mara pomaga odpravljati?
− Katere strukturne, praktične, zgodovinske, politične, kulturne in
še kakšne dimenzije prispevajo k nepravičnosti na tem področju
in seveda nasploh?
− Kako so izključitve oziroma marginalizacije sproducirane na pre-
sečiščih razreda, spola, vere, starosti ipd. in tehnologije?
− Katere nove oblike neenakosti se pojavljajo ter kateri novi kon-
cepti ali metode bi lahko pomagali pri raziskovanju teh neena-
kosti in posledično njihovem zmanjšanju, če že ne odpravi?
Pričujoča problematika se tesno navezuje na epistemološke predpo-
stavke oziroma jo je mogoče ustrezno osvetliti prav skozi to optiko. Izpo-
staviti je treba osrednjo vlogo subjekta, ki – v pretendiranju na »objektiv-
nost« – z izbrisom potegne za sabo izbris političnega in s tem oblastnih
struktur, ki so inherentne hierarhiji spoznavajočih (Adam, 1998; Adam,
2000). To pa je dvojno pomemben moment, ki pomaga tako pri detektira-
nju prikritega kurikula kot tudi redefiniciji vednosti (oboje je seveda po-
vezano). Torej je treba preučiti načine, kako je software vključen v prakse
oblikovanja kurikula in naravo vednosti (povezava dveh zgoraj omenjenih
dimenzij) (Edwards, 2015). Prvo je lahko diskriminatorno, čeprav ideologi-
ja digitalnega izobraževanja poudarja odprtost in emancipatornost (ibid.).
24
