Page 23 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 23
edukacijska tehnologija, digitalne neenakosti in prikriti kurikulum
Če se za hip vrnemo k Stieglerju: pravzaprav je ilustriral paleoatropo-
loško predpostavko človeške evolucije, ki jo je razvil André Leroi-Gourhan9
in ki je po mojem mnenju pomembna pri razmisleku in razgradnji nastaja-
jočih podmen, ki bodo nedvomno postale okostenelosti. Logika te paleoan-
tropološke predpostavke sestavlja tehnološki obrat v sodobni misli: to po-
meni, da se človek ni razvil in v končni fazi začel uporabljati orodja, ampak
se je razvil prav zaradi tega, torej uporabe orodja. Tehnologija – in ta uvid
je pomemben – torej ne stoji na koncu človekovega razvoja, ampak na za-
četku (kot denimo pravi tudi Müller, 2016).
Leroi-Gourhanova knjiga se torej posveča koevoluciji (tj. sočasnemu
razvoju) ročnih in intelektualnih dejavnosti. To se morda ne zdi prelomna
ugotovitev, saj je na različnih drugih področjih to že skoraj zdravorazum-
sko, a v tej konstelaciji morda ne. Kako bi se, konec koncev, lahko odzivali
na formativne učinke tehnoloških artefaktov, če ti ne bi že oblikovali nači-
nov, kako razumemo svoj obstoj (Müller, 2016).
Se pravi, da lahko predpostavljamo, da ima vsaka tehnološka inova-
cija:
1. nepredvidene učinke in posledice,
2. hkrati pa konfigurira parametre našega, tj. človeškega, obstoja.
3. Nadaljevanje: izobraževanje
Izhajajoč iz že omenjenega Dunajskega manifesta se je treba zavedati, da so-
dobna tehnologija lahko vsebuje eksplicitne in implicitne norme, vredno-
te, gospodarske interese ipd. Se pravi: tehnologije preoblikujejo vzgojo in
izobraževanje pa tudi družbo. Ker je tole delo v nastajanju, lahko začnemo
zgolj z vprašanji. Kot kaže, je treba kritično pogledati nastajajoče tehnolo-
gije, se povprašati o navdušenju, ki jih obkroža (Zakaj? Od kod? Kakšna so
ozadja?) in razmisliti o njihovih sociopolitičnih implikacijah. Zlasti to sled-
nje pogosto umanjka (cf. npr. Macgilchrist, 2021).
Torej: ali in v kakšni meri so digitalne tehnologije emancipatorne in v
kakšni meri vsebujejo predsodke ter zdravorazumske predpostavke, ki so
tudi sicer prisotne v družbi in ne dovolj vidne oz. zaznavne. Hipoteza, ki jo
tule lahko zagovarjam, je, da se ob tem nadaljuje stabilnost družbenih, eko-
nomskih in izobraževalnih neenakosti. Hkrati pa je pomembno pozornost
9 V mislih imam njegovo delo Gib in beseda (fr. La geste et la parole) v slovenskem
prevodu iz leta 1988 (Studia humanitatis).
23
Če se za hip vrnemo k Stieglerju: pravzaprav je ilustriral paleoatropo-
loško predpostavko človeške evolucije, ki jo je razvil André Leroi-Gourhan9
in ki je po mojem mnenju pomembna pri razmisleku in razgradnji nastaja-
jočih podmen, ki bodo nedvomno postale okostenelosti. Logika te paleoan-
tropološke predpostavke sestavlja tehnološki obrat v sodobni misli: to po-
meni, da se človek ni razvil in v končni fazi začel uporabljati orodja, ampak
se je razvil prav zaradi tega, torej uporabe orodja. Tehnologija – in ta uvid
je pomemben – torej ne stoji na koncu človekovega razvoja, ampak na za-
četku (kot denimo pravi tudi Müller, 2016).
Leroi-Gourhanova knjiga se torej posveča koevoluciji (tj. sočasnemu
razvoju) ročnih in intelektualnih dejavnosti. To se morda ne zdi prelomna
ugotovitev, saj je na različnih drugih področjih to že skoraj zdravorazum-
sko, a v tej konstelaciji morda ne. Kako bi se, konec koncev, lahko odzivali
na formativne učinke tehnoloških artefaktov, če ti ne bi že oblikovali nači-
nov, kako razumemo svoj obstoj (Müller, 2016).
Se pravi, da lahko predpostavljamo, da ima vsaka tehnološka inova-
cija:
1. nepredvidene učinke in posledice,
2. hkrati pa konfigurira parametre našega, tj. človeškega, obstoja.
3. Nadaljevanje: izobraževanje
Izhajajoč iz že omenjenega Dunajskega manifesta se je treba zavedati, da so-
dobna tehnologija lahko vsebuje eksplicitne in implicitne norme, vredno-
te, gospodarske interese ipd. Se pravi: tehnologije preoblikujejo vzgojo in
izobraževanje pa tudi družbo. Ker je tole delo v nastajanju, lahko začnemo
zgolj z vprašanji. Kot kaže, je treba kritično pogledati nastajajoče tehnolo-
gije, se povprašati o navdušenju, ki jih obkroža (Zakaj? Od kod? Kakšna so
ozadja?) in razmisliti o njihovih sociopolitičnih implikacijah. Zlasti to sled-
nje pogosto umanjka (cf. npr. Macgilchrist, 2021).
Torej: ali in v kakšni meri so digitalne tehnologije emancipatorne in v
kakšni meri vsebujejo predsodke ter zdravorazumske predpostavke, ki so
tudi sicer prisotne v družbi in ne dovolj vidne oz. zaznavne. Hipoteza, ki jo
tule lahko zagovarjam, je, da se ob tem nadaljuje stabilnost družbenih, eko-
nomskih in izobraževalnih neenakosti. Hkrati pa je pomembno pozornost
9 V mislih imam njegovo delo Gib in beseda (fr. La geste et la parole) v slovenskem
prevodu iz leta 1988 (Studia humanitatis).
23
