Page 221 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 221
r azlogi za manj str esno doživljanje drugega in tr etjega vala epidemije covida-19 ...
ljajo kot stresnejše v primerjavi s prvim. Na podlagi tematske analize smo
takrat odkrili naslednje teme: (1) negativen čustven odziv na epidemijo, (2)
negativna zaznava ukrepov, (3) zahteve, povezane z delom, (4) trajanje epi-
demije, (5) povezava s politiko, (6) slabšanje epidemiološke slike, (7) pomi-
sleki, vezani na izobraževanje, (8) stik s covidom-19, (9) izražanje potre-
be po aktivnem življenjskem slogu, (10) informacije o virusu in družbene
spremembe, (11) osebne zaznave virusa in cepljenja, (12) medijsko poroča-
nje o covidu-19, (13) skrb zaradi izgube dohodka, (14) raznolike osebne oko-
liščine, nepovezane s covidom-19, (15) stanje nacionalnega zdravstva in (16)
teorije zarote. Vse teme sicer niso bile prisotne v obeh valovih (drugem in
tretjem valu), vendar nakazujejo prekrivanje (npr. slabšanje epidemiološke
slike in stanje nacionalnega zdravstva). Sama kvantiteta navedenih tem pa
nakazuje na raznolikost stresnih dejavnikov, ki so povezani z doživljanjem
epidemije covida-19 pri posameznikih in posameznicah.
Neposredna primerjava omenjenih dveh raziskav kaže na prekrivanje
nekaterih stresorjev (npr. finančna stiska in nezaposlenost ter zahteve, po-
vezane z delom, in skrb zaradi izgube dohodka), kar lahko nakazuje na to,
da so nekateri stresorji, ki jih ljudje doživljajo ob izrednih dogodkih, kot je
epidemija virusa, univerzalni oz. skupni tistim posameznikom, ki so naj-
bolj podvrženi stresu.
1.4 Namen prispevka in raziskovalno vprašanje
Kot smo že omenili, nam literatura daje natančen vpogled v vire stresa med
epidemijo covida-19. Veliko že vemo o tem, zakaj nekateri ljudje epidemi-
jo dojemajo kot bolj stresni dogodek. Manj pa je znanega o tem, zakaj ne-
kateri posamezniki in posameznice trajanje epidemije povezujejo z nižjimi
ravnmi zaznanega stresa. Podrobnejše razumevanje razlogov, zakaj nasled-
nje valove epidemije dojemajo kot manj stresne v primerjavi s prvim va-
lom, nam lahko ponudi vpogled v varovalne dejavnike za duševno zdrav-
je v času epidemije.
Namen te raziskave je torej identificirati razloge, zakaj nekateri ljudje
naslednje valove epidemije covida-19 dojemajo kot manj stresne v primerja-
vi s prvim valom. Pri tem je uporabljen kvalitativni pristop k raziskovanju.
221
ljajo kot stresnejše v primerjavi s prvim. Na podlagi tematske analize smo
takrat odkrili naslednje teme: (1) negativen čustven odziv na epidemijo, (2)
negativna zaznava ukrepov, (3) zahteve, povezane z delom, (4) trajanje epi-
demije, (5) povezava s politiko, (6) slabšanje epidemiološke slike, (7) pomi-
sleki, vezani na izobraževanje, (8) stik s covidom-19, (9) izražanje potre-
be po aktivnem življenjskem slogu, (10) informacije o virusu in družbene
spremembe, (11) osebne zaznave virusa in cepljenja, (12) medijsko poroča-
nje o covidu-19, (13) skrb zaradi izgube dohodka, (14) raznolike osebne oko-
liščine, nepovezane s covidom-19, (15) stanje nacionalnega zdravstva in (16)
teorije zarote. Vse teme sicer niso bile prisotne v obeh valovih (drugem in
tretjem valu), vendar nakazujejo prekrivanje (npr. slabšanje epidemiološke
slike in stanje nacionalnega zdravstva). Sama kvantiteta navedenih tem pa
nakazuje na raznolikost stresnih dejavnikov, ki so povezani z doživljanjem
epidemije covida-19 pri posameznikih in posameznicah.
Neposredna primerjava omenjenih dveh raziskav kaže na prekrivanje
nekaterih stresorjev (npr. finančna stiska in nezaposlenost ter zahteve, po-
vezane z delom, in skrb zaradi izgube dohodka), kar lahko nakazuje na to,
da so nekateri stresorji, ki jih ljudje doživljajo ob izrednih dogodkih, kot je
epidemija virusa, univerzalni oz. skupni tistim posameznikom, ki so naj-
bolj podvrženi stresu.
1.4 Namen prispevka in raziskovalno vprašanje
Kot smo že omenili, nam literatura daje natančen vpogled v vire stresa med
epidemijo covida-19. Veliko že vemo o tem, zakaj nekateri ljudje epidemi-
jo dojemajo kot bolj stresni dogodek. Manj pa je znanega o tem, zakaj ne-
kateri posamezniki in posameznice trajanje epidemije povezujejo z nižjimi
ravnmi zaznanega stresa. Podrobnejše razumevanje razlogov, zakaj nasled-
nje valove epidemije dojemajo kot manj stresne v primerjavi s prvim va-
lom, nam lahko ponudi vpogled v varovalne dejavnike za duševno zdrav-
je v času epidemije.
Namen te raziskave je torej identificirati razloge, zakaj nekateri ljudje
naslednje valove epidemije covida-19 dojemajo kot manj stresne v primerja-
vi s prvim valom. Pri tem je uporabljen kvalitativni pristop k raziskovanju.
221
