Page 220 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 220
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
v sistematičnem pregledu literature definirajo tri kategorije varovalnih de-
javnikov: demografske dejavnike, osebne vire podpore in finančni priho-
dek. Poleg tega pa med varovalne dejavnike po ugotovitvah D. Gilan et
al. (2020) spadajo še sledeči: informiranost o naraščajočem številu ljudi, ki
so preboleli covid-19, socialna podpora in zmanjšana zaznava tveganja za
okužbo. Dodatno pa nekatere raziskave kažejo tudi na uporabnost neka-
terih strategij spoprijemanja s stresom, kot je npr. čuječnost (Racine et al.,
2022), ki pomaga pri usmerjanju pozornosti v manjše radosti v življenju in
povezanost s samim seboj. Na drugi strani M. Vagni et al. (2021) poudar-
jajo pomen razvoja rezilientnosti kot potencialnega varovalnega dejavnika.
Omenjene raziskave nudijo prerez varovalnih dejavnikov, vendar predsta-
vljajo šele raziskovalni začetek. Z namenom podrobnega razumevanja va-
rovalnih dejavnikov je treba zagotoviti različne poglede na to tematiko. Kot
izpostavljajo A. M. Kunzler et al. (2021), je treba izvesti še več raziskav, da bi
poglobljeno razumeli potencialne varovalne dejavnike pred zaznanim stre-
som v času epidemije covida-19 (in tudi drugih epidemij).
1.3 Kvalitativno preučevanje stresa, povezanega s covidom-19
Kvalitativne metode raziskovanja nudijo pomemben prispevek k preučeva-
nju stresa v času epidemije covida-19. Omogočajo širši pristop k raziskova-
nju, saj odgovori, ki jih prispevajo udeleženci, niso vnaprej pripravljeni (kot
npr. pri kvantitativnem preučevanju), ampak gre za odprt pristop k razi-
skovanju, pri čemer udeleženci sami prispevajo vsebine.
V tem kontekstu je primer kvalitativne metode tematska analiza, ki je
bila uporabljena tudi v pričujoči raziskavi. Kvalitativen pristop k razisko-
vanju je bil sicer v času epidemije covida-19 manj uporabljen v primerjavi s
kvantitativnim (za primere glej npr. Farris et al. (2021), Kozina et al. (2022)),
vendar nudi pomembne uvide v dojemanju širjenja virusa in z njim pove-
zanega stresa ter strahu.
Farris et al. (2021) so s tematsko analizo ugotovili stresorje v poveza-
vi s covidom-19, o katerih so poročali študenti in študentke. Identificirane
so bile naslednje teme oz. stresorji: (1) stiska zaradi izbruha virusa, (2) strah
pred okužbo in prenosom virusa, (3) izkušnja z virusno okužbo, (4) stiska
zaradi fizične distance, (5) stiska zaradi socialne distance, (6) stiska v pove-
zavi s študijskimi obveznostmi, (7) finančna stiska in nezaposlenost ter (8)
poslabšanje že obstoječih težav v duševnem zdravju.
V raziskavi A. Kozine et al. (2022) je bilo ugotovljeno, zakaj nekateri
posamezniki kasnejše vale epidemije, specifično drugi in tretji val, doživ-
220
v sistematičnem pregledu literature definirajo tri kategorije varovalnih de-
javnikov: demografske dejavnike, osebne vire podpore in finančni priho-
dek. Poleg tega pa med varovalne dejavnike po ugotovitvah D. Gilan et
al. (2020) spadajo še sledeči: informiranost o naraščajočem številu ljudi, ki
so preboleli covid-19, socialna podpora in zmanjšana zaznava tveganja za
okužbo. Dodatno pa nekatere raziskave kažejo tudi na uporabnost neka-
terih strategij spoprijemanja s stresom, kot je npr. čuječnost (Racine et al.,
2022), ki pomaga pri usmerjanju pozornosti v manjše radosti v življenju in
povezanost s samim seboj. Na drugi strani M. Vagni et al. (2021) poudar-
jajo pomen razvoja rezilientnosti kot potencialnega varovalnega dejavnika.
Omenjene raziskave nudijo prerez varovalnih dejavnikov, vendar predsta-
vljajo šele raziskovalni začetek. Z namenom podrobnega razumevanja va-
rovalnih dejavnikov je treba zagotoviti različne poglede na to tematiko. Kot
izpostavljajo A. M. Kunzler et al. (2021), je treba izvesti še več raziskav, da bi
poglobljeno razumeli potencialne varovalne dejavnike pred zaznanim stre-
som v času epidemije covida-19 (in tudi drugih epidemij).
1.3 Kvalitativno preučevanje stresa, povezanega s covidom-19
Kvalitativne metode raziskovanja nudijo pomemben prispevek k preučeva-
nju stresa v času epidemije covida-19. Omogočajo širši pristop k raziskova-
nju, saj odgovori, ki jih prispevajo udeleženci, niso vnaprej pripravljeni (kot
npr. pri kvantitativnem preučevanju), ampak gre za odprt pristop k razi-
skovanju, pri čemer udeleženci sami prispevajo vsebine.
V tem kontekstu je primer kvalitativne metode tematska analiza, ki je
bila uporabljena tudi v pričujoči raziskavi. Kvalitativen pristop k razisko-
vanju je bil sicer v času epidemije covida-19 manj uporabljen v primerjavi s
kvantitativnim (za primere glej npr. Farris et al. (2021), Kozina et al. (2022)),
vendar nudi pomembne uvide v dojemanju širjenja virusa in z njim pove-
zanega stresa ter strahu.
Farris et al. (2021) so s tematsko analizo ugotovili stresorje v poveza-
vi s covidom-19, o katerih so poročali študenti in študentke. Identificirane
so bile naslednje teme oz. stresorji: (1) stiska zaradi izbruha virusa, (2) strah
pred okužbo in prenosom virusa, (3) izkušnja z virusno okužbo, (4) stiska
zaradi fizične distance, (5) stiska zaradi socialne distance, (6) stiska v pove-
zavi s študijskimi obveznostmi, (7) finančna stiska in nezaposlenost ter (8)
poslabšanje že obstoječih težav v duševnem zdravju.
V raziskavi A. Kozine et al. (2022) je bilo ugotovljeno, zakaj nekateri
posamezniki kasnejše vale epidemije, specifično drugi in tretji val, doživ-
220
