Page 217 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 217
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-351-6.217-235
Razlogi za manj stresno doživljanje drugega
in tretjega vala epidemije covida-19: pristop
kvalitativnega raziskovanja
Igor Peras, Ana Kozina, Maša Vidmar, Manja Veldin, Tina Pivec
1. Uvod
Virus SARS-CoV-2 in z njim povzročena bolezen covid-19 sta že več kot tri
leta del našega vsakdana in predstavljata pomemben vir stresa, kar potrju-
jejo številne raziskave (Kira et al., 2021; Wang et al., 2020). V začetni fazi,
ko je virus predstavljal neznanko in o njem ni bilo veliko znanega, je pred-
stavljal akutni vir stresa zaradi nenadnosti in hitrega vpliva na način živ-
ljenja (npr. stroge omejitve za zajezitev širjenja). Vendar pa se je sčasoma,
glede na dolžino trajanja epidemije in sprejete ukrepe, virus razvil v kroni-
čen vir stresa, ki je še vedno prisoten, čeprav sedaj ni več toliko v ospredju
v vsakdanjem življenju. Tako npr. v času pisanja tega prispevka epidemija
covida-19 pojenja, a še ni bila preklicana (Harvard School of Public Health,
2023). V pričujočem članku se osredotočamo na tiste udeležence in udele-
ženke raziskave Učinek razvijanja čustvenih kompetenc na posamezniko-
vo psihološko funkcioniranje (Kozina et al., 2022), ki so naslednje vale epi-
demije doživljali kot manj stresne v primerjavi s prvim valom.
Raznoliki dejavniki tveganja za povišan stres v času epidemije covi-
da-19 so že bili prepoznani v številnih dosedanjih raziskavah (Farris et al.,
2021; Hamouche, 2020; Yong in Suh, 2022). Vendar pa se posamezniki in
posameznice razlikujejo v svojem odzivu na epidemijo in širjenje virusa,
kar pomeni, da izkazujejo različne stopnje stresa, povezanega s covidom-19,
oz. z drugimi besedami, se razlikujejo v stresnem odzivu, povezanem s epi-
demijo. Podatki kažejo, da se posamezniki in posameznice razlikujejo v
217
Razlogi za manj stresno doživljanje drugega
in tretjega vala epidemije covida-19: pristop
kvalitativnega raziskovanja
Igor Peras, Ana Kozina, Maša Vidmar, Manja Veldin, Tina Pivec
1. Uvod
Virus SARS-CoV-2 in z njim povzročena bolezen covid-19 sta že več kot tri
leta del našega vsakdana in predstavljata pomemben vir stresa, kar potrju-
jejo številne raziskave (Kira et al., 2021; Wang et al., 2020). V začetni fazi,
ko je virus predstavljal neznanko in o njem ni bilo veliko znanega, je pred-
stavljal akutni vir stresa zaradi nenadnosti in hitrega vpliva na način živ-
ljenja (npr. stroge omejitve za zajezitev širjenja). Vendar pa se je sčasoma,
glede na dolžino trajanja epidemije in sprejete ukrepe, virus razvil v kroni-
čen vir stresa, ki je še vedno prisoten, čeprav sedaj ni več toliko v ospredju
v vsakdanjem življenju. Tako npr. v času pisanja tega prispevka epidemija
covida-19 pojenja, a še ni bila preklicana (Harvard School of Public Health,
2023). V pričujočem članku se osredotočamo na tiste udeležence in udele-
ženke raziskave Učinek razvijanja čustvenih kompetenc na posamezniko-
vo psihološko funkcioniranje (Kozina et al., 2022), ki so naslednje vale epi-
demije doživljali kot manj stresne v primerjavi s prvim valom.
Raznoliki dejavniki tveganja za povišan stres v času epidemije covi-
da-19 so že bili prepoznani v številnih dosedanjih raziskavah (Farris et al.,
2021; Hamouche, 2020; Yong in Suh, 2022). Vendar pa se posamezniki in
posameznice razlikujejo v svojem odzivu na epidemijo in širjenje virusa,
kar pomeni, da izkazujejo različne stopnje stresa, povezanega s covidom-19,
oz. z drugimi besedami, se razlikujejo v stresnem odzivu, povezanem s epi-
demijo. Podatki kažejo, da se posamezniki in posameznice razlikujejo v
217
