Page 218 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 218
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
svojem dojemanju posameznih valov covida-19 oz. trajanja epidemije. Tako
so nekatere raziskave (Ahrens et al., 2021; Kozina et al., 2022) preučevale
razloge, zakaj nekateri posamezniki in posameznice kasnejše valove epi-
demije dojemajo kot stresnejše v primerjavi s prvim valom oz. z začetkom
širjenja. S pričujočim člankom pa želimo k omenjeni literaturi prispevati,
saj se osredinjamo na razloge, zakaj nekateri posamezniki in posameznice
naslednje valove doživljajo kot manj stresne. Na to raziskovalno vprašanje
smo odgovarjali s kvalitativnim raziskovalnim orodjem – tematsko anali-
zo – na zbranih podatkih v okviru raziskave Učinek razvijanja čustvenih
kompetenc na posameznikovo psihološko funkcioniranje v času epidemi-
je (Kozina et al., 2022). Za celovito razumevanje stresnega odziva na epide-
mijo moramo analizirati oba nasprotujoča si pola – tako tistih, ki nasled-
nje valove širjenja virusa doživljajo kot stresnejše (Kozina et al., 2022), kot
tudi tistih, ki jih dojemajo kot manj stresne. S tem dobimo celostni vpogled
v psihološko funkcioniranje posameznikov in njihov stresni odziv v času
epidemije covida-19.
1.1 Epidemija covida-19 kot vir stresa
Jasno je, da je covid-19 povzročil stresno reakcijo pri množici ljudeh zaradi
svojega nenadnega širjenja, neznank, povezanih z boleznijo, in povezanih
sprememb v načinu življenja. Stres lahko definiramo kot odziv posame-
znika na vir stresa ali stresor, ki vključuje kognitivne, vedenjske, čustve-
ne in fiziološke spremembe (Boluarte-Carbajal et al., 2021). Je pogost del
vsakdanjika, vendar se ljudje razlikujemo v načinu soočanja z njim, pri če-
mer imajo nekateri ljudje boljše mehanizme za soočanje oz. obvladovanje
stresa kot drugi. Dalj časa trajajoči stres lahko privede do kompleksnejših
stanj, kot so anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja (Pa-
tel et al., 2018).
Covid-19 je povzročil t. i. »duševni« stres (Gilan et al., 2020) na raz-
lične načine, vključno s pritiskom na zdravstveni sistem, z zmanjšanjem
gospodarske aktivnosti, omejitvami socialnih stikov izven doma ali na de-
lovnem mestu in drugimi ukrepi za zajezitev (Gilan et al., 2020). Razlago o
tem, kako covid-19 deluje kot vir stresa, lahko ob tem razdelimo na tri per-
spektive: okoljsko, psihološko in biološko. V nadaljevanju vsako izmed teh
na kratko razložimo.
Perspektiva okolja stres opredeljuje kot spremembo, ki se meri s šte-
vilom in z močjo ključnih življenjskih dogodkov v življenju posameznika
v določenem obdobju (Clark et al., 2007). Skladno s to perspektivo je co-
218
svojem dojemanju posameznih valov covida-19 oz. trajanja epidemije. Tako
so nekatere raziskave (Ahrens et al., 2021; Kozina et al., 2022) preučevale
razloge, zakaj nekateri posamezniki in posameznice kasnejše valove epi-
demije dojemajo kot stresnejše v primerjavi s prvim valom oz. z začetkom
širjenja. S pričujočim člankom pa želimo k omenjeni literaturi prispevati,
saj se osredinjamo na razloge, zakaj nekateri posamezniki in posameznice
naslednje valove doživljajo kot manj stresne. Na to raziskovalno vprašanje
smo odgovarjali s kvalitativnim raziskovalnim orodjem – tematsko anali-
zo – na zbranih podatkih v okviru raziskave Učinek razvijanja čustvenih
kompetenc na posameznikovo psihološko funkcioniranje v času epidemi-
je (Kozina et al., 2022). Za celovito razumevanje stresnega odziva na epide-
mijo moramo analizirati oba nasprotujoča si pola – tako tistih, ki nasled-
nje valove širjenja virusa doživljajo kot stresnejše (Kozina et al., 2022), kot
tudi tistih, ki jih dojemajo kot manj stresne. S tem dobimo celostni vpogled
v psihološko funkcioniranje posameznikov in njihov stresni odziv v času
epidemije covida-19.
1.1 Epidemija covida-19 kot vir stresa
Jasno je, da je covid-19 povzročil stresno reakcijo pri množici ljudeh zaradi
svojega nenadnega širjenja, neznank, povezanih z boleznijo, in povezanih
sprememb v načinu življenja. Stres lahko definiramo kot odziv posame-
znika na vir stresa ali stresor, ki vključuje kognitivne, vedenjske, čustve-
ne in fiziološke spremembe (Boluarte-Carbajal et al., 2021). Je pogost del
vsakdanjika, vendar se ljudje razlikujemo v načinu soočanja z njim, pri če-
mer imajo nekateri ljudje boljše mehanizme za soočanje oz. obvladovanje
stresa kot drugi. Dalj časa trajajoči stres lahko privede do kompleksnejših
stanj, kot so anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja (Pa-
tel et al., 2018).
Covid-19 je povzročil t. i. »duševni« stres (Gilan et al., 2020) na raz-
lične načine, vključno s pritiskom na zdravstveni sistem, z zmanjšanjem
gospodarske aktivnosti, omejitvami socialnih stikov izven doma ali na de-
lovnem mestu in drugimi ukrepi za zajezitev (Gilan et al., 2020). Razlago o
tem, kako covid-19 deluje kot vir stresa, lahko ob tem razdelimo na tri per-
spektive: okoljsko, psihološko in biološko. V nadaljevanju vsako izmed teh
na kratko razložimo.
Perspektiva okolja stres opredeljuje kot spremembo, ki se meri s šte-
vilom in z močjo ključnih življenjskih dogodkov v življenju posameznika
v določenem obdobju (Clark et al., 2007). Skladno s to perspektivo je co-
218
