Page 219 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 219
r azlogi za manj str esno doživljanje drugega in tr etjega vala epidemije covida-19 ...
vid-19 primerljiva situacija z nekaterimi drugimi negativnimi okoljskimi
konteksti, kot so npr. naravne nesreče. Stopnja zaznanega stresa je torej od-
visna od tega, kako posameznik dojema vpliv covida-19 na svoje življenjske
okoliščine (npr. izguba zaposlitve).
Psihološka perspektiva stresa se osredotoča na posameznikovo zazna-
vanje oz. dojemanje in vrednotenje oz. ocenjevanje dogodkov (Cohen et al.,
1983). Vrednotenje dogodka poteka v dveh fazah. V prvi fazi je treba poten-
cialni stresor oceniti kot ogrožajoč, v drugi fazi pa se oceni, koliko resursov
ima posameznik na voljo, da se spoprime s stresom. Torej, skladno s to per-
spektivo je najprej treba covid-19 oceniti kot ogrožajoč, nato pa sledi oce-
na lastnih virov, ki so na voljo za spopadanje s stresom (npr. opora bližnjih,
informiranje o virusu itd.).
Biološka perspektiva stres definira kot aktivacijo fizioloških sistemov,
ki so odgovorni za odziv na stresorje (Clark et al., 2007). Skladno s to per-
spektivo se kot odziv telesa na stresor aktivira mehanizem »boj ali beg«, kar
povzroči povečano delovanje bioloških sistemov. Trajanje epidemije covi-
da-19 in pogostost izpostavljenosti stresorjem (npr. strah pred okužbo) lah-
ko povzroči dolgotrajno aktivacijo teh sistemov.
Omenjene perspektive lahko povežemo s epidemijo covida-19. Prav
tako pa lahko z njimi razlagamo dejavnike, ki so povezani z odzivanjem na
stres v času epidemije tega virusa.
1.2 Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za stres v času
covida-19
Nekatere raziskave so odkrile številne dejavnike, ki so opredeljeni kot de-
javniki tveganja oz. viri stresa v času trajanja epidemije covida-19. S. Ha-
mouche (2020) navaja naslednje pomembne dejavnike: (1) zaznava varnos-
ti, grožnje in tveganja za okužbo, (2) preobremenjenost z informacijami in
strah pred neznanim, (3) karantena in zaprtje, (4) stigma in socialna iz-
ključenost, (5) izguba financ in nestabilna služba. Podobne dejavnike tve-
ganja navajajo tudi Kira et al. (2021): (1) strah pred okužbo, (2) strah pred
zaprtjem ter (3) z ekonomijo povezana strah in žalost. Omenjeni raziska-
vi torej nakazujeta, da lahko stres izhaja iz različnih okoliščin. Primer po-
sameznika, ki doživlja stres v času epidemije, bi bil lahko nekdo, ki živi v
negotovosti glede statusa službe (ali bo z delom v njej nadaljeval ali ne), se
obenem boji zboleti za virusom in se tako izogiba socialnim stikom.
Raziskave varovalnih dejavnikov pa nam omogočajo vpogled v de-
javnike, ki zmanjšujejo stres, povezan s covidom-19. Lieneck et al. (2021)
219
vid-19 primerljiva situacija z nekaterimi drugimi negativnimi okoljskimi
konteksti, kot so npr. naravne nesreče. Stopnja zaznanega stresa je torej od-
visna od tega, kako posameznik dojema vpliv covida-19 na svoje življenjske
okoliščine (npr. izguba zaposlitve).
Psihološka perspektiva stresa se osredotoča na posameznikovo zazna-
vanje oz. dojemanje in vrednotenje oz. ocenjevanje dogodkov (Cohen et al.,
1983). Vrednotenje dogodka poteka v dveh fazah. V prvi fazi je treba poten-
cialni stresor oceniti kot ogrožajoč, v drugi fazi pa se oceni, koliko resursov
ima posameznik na voljo, da se spoprime s stresom. Torej, skladno s to per-
spektivo je najprej treba covid-19 oceniti kot ogrožajoč, nato pa sledi oce-
na lastnih virov, ki so na voljo za spopadanje s stresom (npr. opora bližnjih,
informiranje o virusu itd.).
Biološka perspektiva stres definira kot aktivacijo fizioloških sistemov,
ki so odgovorni za odziv na stresorje (Clark et al., 2007). Skladno s to per-
spektivo se kot odziv telesa na stresor aktivira mehanizem »boj ali beg«, kar
povzroči povečano delovanje bioloških sistemov. Trajanje epidemije covi-
da-19 in pogostost izpostavljenosti stresorjem (npr. strah pred okužbo) lah-
ko povzroči dolgotrajno aktivacijo teh sistemov.
Omenjene perspektive lahko povežemo s epidemijo covida-19. Prav
tako pa lahko z njimi razlagamo dejavnike, ki so povezani z odzivanjem na
stres v času epidemije tega virusa.
1.2 Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za stres v času
covida-19
Nekatere raziskave so odkrile številne dejavnike, ki so opredeljeni kot de-
javniki tveganja oz. viri stresa v času trajanja epidemije covida-19. S. Ha-
mouche (2020) navaja naslednje pomembne dejavnike: (1) zaznava varnos-
ti, grožnje in tveganja za okužbo, (2) preobremenjenost z informacijami in
strah pred neznanim, (3) karantena in zaprtje, (4) stigma in socialna iz-
ključenost, (5) izguba financ in nestabilna služba. Podobne dejavnike tve-
ganja navajajo tudi Kira et al. (2021): (1) strah pred okužbo, (2) strah pred
zaprtjem ter (3) z ekonomijo povezana strah in žalost. Omenjeni raziska-
vi torej nakazujeta, da lahko stres izhaja iz različnih okoliščin. Primer po-
sameznika, ki doživlja stres v času epidemije, bi bil lahko nekdo, ki živi v
negotovosti glede statusa službe (ali bo z delom v njej nadaljeval ali ne), se
obenem boji zboleti za virusom in se tako izogiba socialnim stikom.
Raziskave varovalnih dejavnikov pa nam omogočajo vpogled v de-
javnike, ki zmanjšujejo stres, povezan s covidom-19. Lieneck et al. (2021)
219
